Najprej se je v septembru oslovski kašelj pojavil v Splitu, kjer je trenutno več kot 70 obolelih, v Zagrebu pa so ga potrdili pri treh otrocih, poročajo hrvaški mediji. Zdravstveni delavci ob tem opozarjajo na nizko precepljenost v Dalmaciji.
Oslovski kašelj so v Zagrebu potrdili pri treh učencih ene od osnovnih šol, okuženih pa je tudi nekaj ljudi, ki so bili z njimi v stiku, je v nedeljo poročala hrvaška televizija RTL.
Nizka precepljenost
Bolj zaskrbljujoče so po ocenah infektologov razmere v Splitu, kjer so se prvi primeri oslovskega kašlja pojavili minuli mesec, precepljenost pa je tam manj kot 86-odstotna. Direktor hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (NZJZ) Branko Kolarić je za RTL opozoril, da to nikakor ni dovolj. "Potrebna je okoli 95-odstotna precepljenost. Zdaj je po vsej državi različna, nekoliko slabša pa je v Dalmaciji," je dejal. Pri tem je dodal, da v Zagrebu v prvem letu cepijo okoli 95 odstotkov otrok, pri petih letih pa okoli 90 odstotkov.
Za dojenčke lahko tudi usoden
Oslovski kašelj je bolezen dihal. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu - pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejši od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost, še navaja NIJZ.
