Kot so danes sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), bo strokovni odbor nadziral prostorsko načrtovanje in druge aktivnosti na področju ljubljanskega avtocestnega obroča in priključnih krakov. Vodi ga Peter Lipar z ljubljanske fakultete za gradbeništvo, člani so še Miran Gajšek, Boštjan Rigler, Robert Sever, Gregor Ficko in Slovenko Henigman. Gre za nadaljevanje aktivnosti za zmanjšanje prometnih zastojev, na katere so opozorili na junijski novinarski konferenci.
Henigman je na seji strateškega sveta ocenil, da je treba v prvi fazi odstavni pas na avtocesti spremeniti v voznega, ki se ga lahko uporablja tudi za javni promet, v drug fazi pa na avtocesti zgraditi dodatni pas. Predsednik strateškega sveta Uroš Mikoš je menil, da bi se moral odbor sestati tako z investitorjem v širitev ljubljanskega prometnega vozlišča kot izvajalci in nato strateškemu svetu predlagati nadaljnje korake. Ficko je kot nesprejemljivo ocenil dejstvo, da so zastoji na slovenskih avtocestah postali novi vsakdan, in napovedal posvet v državnem svetu na to temo. Članica uprave Darsa in njegova predstavnica v strateškem svetu Lidija Zagorc Kegljevič je dejala, da Dars začenja enega največjih investicijskih ciklov. Izrazila je zadovoljstvo nad srečanjem z avstrijskimi predstavniki na strokovni ravni, sodelovanje želi še nadgraditi.
Na seji sta o izkušnjah pri postopkih načrtovanja avtocest namreč govorila nekdanji predsednik avstrijskega upravljalca avtocest Asfinag Franz Lückler ter Brigitte Sladek iz oddelka za okoljske in odobritvene procese pri Asfinagu. Med drugim sta povedala, da so pred kratkim zaradi ostrejših okoljskih zahtev revidirali gradbeni program. Vsak projekt presojajo z okoljskih, prometnih, tehničnih in drugih vidikov. Presoja vplivov na okolje se pri velikih projektih izvaja, so pa primeri širitev avtocest, ko takšnih presoj niso izdelovali, sta povedala.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je v oceni stanja gradbeništva med zaviralnimi dejavniki pri prihodnji dinamiki gradbenih del navedel rast obrestnih mer, morebitno visoko rast cen bitumna in prevozov, visoko rast stroška dela in velikega pomanjkanja razpoložljive gradbene operative, nizko realno rast razpoložljivega dohodka ter verjetno stagnacijo zaposlenosti.
Kot spodbujevalne dejavnike pa vidi projekt obnove Slovenije, potrebo po širitvi avtocestne infrastrukture, nizko zadolženost prebivalstva in podjetij ter strukturno pomanjkanje stanovanjske gradnje. Za leti 2024 in 2025 napoveduje realno osemodstotno rast vrednosti opravljenih gradbenih del, za leto 2026 pa šestodstotno.
Člani strateškega sveta so med drugim še opozorili, da gradbeništvo še vedno nima svojega resorja, izpostavili so tudi problematiko umeščanja v prostor in dolgotrajne postopke z okoljskimi dovoljenji.
