Teorija "Adama in Eve" na spletu iz dneva v dan bolj in bolj pridobiva na veljavi, saj naj bi po tej teoriji Zemljo vsakih 6.500 let prizadela katastrofa v obsegu svetopisemskega "potopa". Je to res? Te trditve držijo?
Teorija zarote, znana kot teorija o Adamu in Evi, se je pred kratkim ponovno pojavila na družbenih omrežjih, potem ko se je pojavila v podkastu Joeja Rogana. Ta namreč trdi, da se vsakih 6500 let na Zemlji začnejo dogajati velike naravne katastrofe.
Vendar, a je ta teorija kljub precejšnjemu številu privržencev, utemeljena in resnična?
Podkast Joeja Rogana je nedavno sprožil vrsto viralnih videoposnetkov, ki promovirajo to teorijo o podnebnih spremembah in uničujočih potresih. Sprva naj bi bila opisana v knjigi, v kateri je bilo tudi povedano, da je Jezus 18 let živel v Indiji in da so ga po križanju ugrabili vesoljci, kar je vzbudilo pomisleke glede njene verodostojnosti. V epizodi podkasta Joe Rogan Experience, pa je bil objavljen intervju s samooklicanim "raziskovalcem" Jimmyjem Corsettijem. Med pogovorom je Rogan predstavil "teorijo o Adamu in Evi", idejo brez dokazov, ki izhaja iz knjige The Adam and Eve Story, ki jo je leta 1965 objavil Chan Thomas - elektroinženir, ki je trdil, da ima nadnaravne sposobnosti.
Zakaj pa so knjigo prepovedali?
Thomas, nekdanji pripadnik ameriških zračnih sil, je torej v svoji knjigi zapisal marsikaj zastrašujočega. Knjiga obravnava teorijo, da se vsakih nekaj tisoč let na Zemlji zgodi kataklizmična sprememba magnetnih polov, ki uniči večino živih bitij. Po tej teoriji so zgodbe, kot sta zgodba o Noetu ali Adamu in Evi, pričevanja preživelih teh katastrof. Knjiga trdi, da trenutno Zemljino magnetno polje oslabljuje, kar bi lahko vodilo do globalne katastrofe. Kljub številnim razpravam in teorijam zarote večina znanstvene skupnosti tega dela ne priznava kot znanstveno utemeljenega.
Knjiga "The Adam & Eve Story: The History of Cataclysms", avtorja Chana Thomasa, je bila dolgo časa klasificirana kot tajna s strani agencije CIA. Šele leta 2013 je bilo objavljenih 57 od skupno 284 strani te nenavadne knjige. Dokument je postal del širšega materiala o človeški zgodovini in je hitro pridobil popularnost, pri čemer je internet igral ključno vlogo v njegovi razširjenosti. Kot zanimivost pa lahko omenimo tudi, da je teh 57 strani objavljenih prav na spletni strani agencije, kjer je oznaka: “Declassified”
Zakaj je bila knjiga tako dolgo časa skrita pred javnostjo? Ena od teorij je, da je CIA menila, da bi lahko informacije v knjigi povzročile paniko med prebivalstvom. Kljub temu pa je knjiga sprožila veliko razprav in teorij zarote, zaradi česar je pritegnila ogromno pozornosti.
Spremembe magnetnega pola res prinašajo katastrofe?
Sprememba magnetnega pola Zemlje je naravni pojav, ki se je zgodil večkrat v zgodovini našega planeta. Čeprav se sliši zastrašujoče, je treba poudariti, da takšne spremembe potekajo postopoma in ne predstavljajo neposredne grožnje za življenje na Zemlji. V kratkoročnem smislu ni opaziti bistvenih sprememb v Zemljinem okolju ali groženj za življenje zaradi obrata polov.
Vendar pa obstajajo različne teorije in mnenja o tem, kako bi lahko sprememba magnetnih polov vplivala na vreme, potrese in druge naravne pojave. Nekateri trdijo, da bi lahko oslabitev Zemljinega magnetnega polja vodila do klimatskih sprememb, medtem ko drugi menijo, da ni neposredne povezave med magnetnimi poli in podnebnimi spremembami.
Poleg tega obstajajo tudi teorije, ki povezujejo spremembo magnetnih polov z masovnimi izumrtji, vendar trenutne znanstvene raziskave ne podpirajo te hipoteze. Kljub temu je sprememba magnetnih polov zanimiva in pomembna tema, ki navdušuje ljubitelje tovrstnih teorij.
Hipoteza kataklizmične spremembe polov ni nič novega …
Hipoteza kataklizmične spremembe polov predlaga, da so se v nedavni geološki zgodovini hitro zgodile spremembe v osi vrtenja Zemlje, kar je povzročilo katastrofe, kot so poplave in tektonske dogodke. Vendar raziskave kažejo, da se takšne spremembe dogajajo na veliko daljših časovnih obdobjih. V zadnjih 200 milijonih let ni bilo dokazov o hitrih premikih geografske osi Zemlje. Charles Hutchins Hapgood je bil ameriški univerzitetni profesor in avtor, ki je postal eden najbolj znanih zagovornikov psevdoznanstvene trditve o hitrem in nedavnem premiku polov s katastrofalnimi posledicami. Zapisal je, da bi se premiki geografskih polov zgodili približno vsakih 5.000 let, vendar ugledne študije kažejo, da so hitrosti teh premikov veliko manjše. Analiza dokazov tako ne podpira hipoteze o hitri spremembi polov.
Grozljivi odlomki iz (nekoč) prepovedane knjige The Adam and Eve Story:
Potres se začne tako tiho, da ga ni slišati, narašča, utripa, nato pa se prevesi v gromozansko rjovenje ...Ta potres ni podoben nobenemu potresu v zgodovini ... V Kaliforniji se gore tresejo kot praproti … Padejo v mogočni Tihi ocean … Nakopičijo se v več kot dve milji visoko goro vode, ki začne svojo dirko proti vzhodu. Voda napade, raztrga in razdrobi vse, kar se znajde v njenem nadzvočnem bombardiranju. Neverjetna gora pacifiških morskih voda, ki sledi vetru proti vzhodu, pokoplje Los Angeles in San Francisco, kot da sta le zrni v pesku … Nič, ampak res nič ne ustavi neusmiljenega, vseobsegajočega napada vetra in oceana. Vsako živo bitje je raztrgano na koščke, medtem ko ga piha po pokrajini; potres pa ne pusti nedotaknjenega nobenega kraja … V treh urah se ta fantastični vodni zid premakne čez celino, ki od obale do obale pod dvema miljama deroče vode pokoplje od vetra opustošeno zemljo. V delčku dneva izginejo vsi ostanki civilizacije, velika mesta - Los Angeles, San Francisco, Chicago, Dallas, New York - pa so le še legende. Komaj kakšen kamen je ostal tam, kjer so se milijoni sprehajali le nekaj ur nazaj. Nekaj srečnežev, ki jim je uspelo najti zavetje pred kričečim vetrom na zavetrni strani vrha Pike's Peak, opazuje morje staljenega ognja, ki se prebija skozi tresoče se doline spodaj. Razbesnele vode sledijo, se kopičijo vse višje in više, parijo nad staljenim zemeljskim ognjem in se dvigajo skoraj na noge. Le velike gore, kot je ta, lahko vzdržijo kataklizmični napad. Severna Amerika ni sama v smrtnem krču. Srednja Amerika je deležna enake kataklizme - vetra, zemeljskega ognja in poplavljanja. Južna Amerika ugotovi, da Andi niso dovolj visoki, da bi ustavili to nasilje, ki ga izvaja narava v svojem besu. V manj kot enem dnevu Ekvador, Peru in zahodno Brazilijo noro strese uničujoči potres, požge taljen zemeljski ogenj, pokopajo jih kubične milje hudourniških morskih tokov in nato spremenijo v ledeni pekel. Vse zamrzne. Človek, žival, rastlina in blato so v manj kot štirih urah postali trdni kot kamen. Evropa ne more ubežati napadu. Razbesneli Atlantik se vedno bolj kopiči in sledi pišočemu vetru proti vzhodu. Alpe, Pireneji, Ural in skandinavske gore se stresajo in potem udari vodni zid.
Zahodna Afrika in saharski pesek izginejo v jezi narave pod divjim udarom vetra in oceana. Območje, ki ga omejujejo Kongo, Južna Afrika in Kenija, doživi le hude potrese in vetrove brez poplavljanja. Tamkajšnji preživeli se čudijo soncu, ki skoraj pol dneva miruje na nebu. Vzhodno Sibirijo in Orient doleti nenavadna usoda - kot da bi velikanska podzemna kosa pometla temelje zemlje, ki spremljajo veter v svoji kričeči simfoniji nadzvočne smrti in uničenja. Vzhodna Sibirija, Mandžurija, Kitajska in Burma so podvržene enakemu uničenju kot Južna Amerika: Veter, zemeljski ogenj, poplave in mraz. Živali v džungli so uničene, pokopane pod plazovi morske vode in blata. Potem pride grozljivka, mraz, ki paralizira. Vzhodno od Urala, v zahodni Sibiriji, nekaj srečnežev preživi fantastične vetrove in potrese. Bes vetra in poplavljanja traja šest dni in noči. Šesti dan se oceani začnejo ustanavljati v svojih novih domovih in odtekajo z visokih območij. Sedmi dan se grozljivo divjanje konča. Arktična ledena doba se konča - in začne se nova kamena doba.
Oceani - veliki homogenizatorji - so na obstoječih plasteh na velikih ravninah nanesli še eno globoko plast blata, kot je razvidno iz Velikega kanjona, Pobarvane puščave in Badlandsa.
Bazen Bengalskega zaliva, vzhodno od Indije, je zdaj na severnem polu. Tihi ocean, zahodno od Peruja, je na južnem tečaju. Grenlandija in Antarktika, ki se zdaj vrtita ekvatorialno v Torridovem območju, v tropski vročini noro raztapljata svoje ledene kape. Ogromne stene vode in ledu se valijo proti oceanom in odnašajo vse - od gora do ravnic - po grezničnih, razgibanih poteh ter ustvarjajo ogromne sezonske morene. V manj kot petindvajsetih letih ledene kape izginejo, oceani po vsem svetu pa se z novo pridobljeno vodo dvignejo za več kot dvesto metrov. Torridno območje bo za več generacij zavito v meglo, ki jo bo povzročila ogromna količina vlage … Na novih polarnih območjih začnejo nastajati nove ledene kape. Na Grenlandiji in Antarktiki se pojavijo zeleni tropski ledeniki.
Avstralija je nova, neraziskana celina v severnem zmernem pasu, kjer je le peščica preživelih prebivalcev, ki naseljujejo njeno prostranstvo. New York leži na dnu Atlantskega oceana, razbit, stopljen od zemeljskega požara in prekrit z neverjetnimi količinami blata. Od San Francisca in Los Angelesa ni ostalo niti sledu.
Egipt se iz Sredozemskega morja izvije nov in višji - še vedno je dežela vekov. Mesto našega časa postane skrivnostni Baalbek nove dobe.
Nova doba! Da, kataklizma je dobro opravila svoje delo. Največji regulator prebivalstva med vsemi je enkrat še enkrat za človeka, česar ta noče storiti zase in peščico tistih, ki so preživeli, pahne v novo kameno dobo. Zemlja je še enkrat premaknila svojo šest kilometrov debelo lupino, pri čemer so se tečaji v delčku dneva premaknili skoraj do ekvatorja. Ponovno se spremenijo ozračje in oceani, ki niso hoteli spremeniti smeri z zemeljsko lupino, so uničili skoraj vse življenje.
TU SPODAJ LAHKO PREBERETE CELOTEN DOKUMENT, KI GA JE OBJAVILA CIA. DATOTEKO JE TREBA PRENESTI.
