Čeprav je narava čudovita čez vse leto, je za mnoge pomlad najlepši letni čas. Trume ljudi se podajajo v naravo iz različnih vzgibov, od sprehodov so izletov, rekreacije, fotografiranja ali druženja. V zadnjih letih opažam, da je med slednjimi v mojem domačem okolju čedalje več ljubiteljev kukavičevk ali orhidej. Tudi sam sem med njimi. Ko le najdem kakšno urico ali dve prostega časa, me pot zanese na kraški rob, v zaledje Istre ob reki Dragonji ali na kraške travnike bližnje Bujščine.
Ko pa imam več časa, se odpravim globoko v Istro in obiščem orhidejski raj na skrajnem robu Istre - rt Kamenjak. Konec aprila je obiskovalcev presenetljivo veliko, med njimi pa je največ raznih rekreativcev, predvsem kolesarjev.
Orhidejski raj
A tiste, ki jih zanimajo kukavičevke, hitro prepoznamo. Čeprav je Kamenjak zelo veliko območje, ki izstopa s sredozemsko makijo, prej ko slej naletiš na njih. Oprtani so z nahrbtniki, iz katerih moli fotografski stativ, oblečeni so v ne izstopajoči zeleni modni outfit in so po navadi na kolenih - v fotografski preži. Jaz sicer ne sledim kaj prida temu zgledu, sem pa ravno tako na kolenih ali zleknjen na tla in stremim h karseda dobremu posnetku orhidej. In teh je res veliko! Od raznih vrst mačjih ušes, do metuljaste, navadne in škrlatnordeče kukavice, več vrst serapov in še marsičesa. Rt Kamenjak je približno deset kilometrov dolgo zavarovano območje na skrajnem jugu Istre z razgibano geomorfologijo. Če bi številne manjše zalive raztegnili, bi celotna dolžina znašala prek 30 kilometrov. Gre za zavarovano območje, in sicer ima na Hrvaškem status naravnega parka (Park Prirode). Letno ga obišče več kot pol milijona obiskovalcev! Na Rtu Kamenjak raste najmanj 30 vrst kukavičevk in med njimi sta tudi dve endemični vrsti, in sicer Serapias istrica in Serapias x pulae.
Kukavičevke so ena izmed večjih družin, saj naj bi štele več kot 20.000 vrst. Glavnina vrst živi v tropih. Ta družina nasploh prednjači po veliki raznolikosti v obliki in barvi cvetov. Pri nekaterih evropskih kukavičevkah cvetovi ali njihovi deli dejansko spominjajo na nekatere predmete. Opičja kukavica (Orchis simia) je na primer dobila ime, ker njena medena ustna dejansko spominja na opico, njej podobna čeladasta kukavica (Orchis militaris) pa ima medeno ustno v obliki človečkov z orjaško čelado.
Že od nekdaj so kukavičevke vzbujale zanimanje pri raziskovalcih. Med prvimi je bil gotovo Plinij starejši, ki jih je smatral za afrodiziake. V Turčiji in na Balkanu so pred prihodom kave uživali salep, pijačo, ki so jo pridobivali iz gomoljev nekaterih kukavičevk, kot sta čeladasta kukavica (Orchis militaris) in stasita kukavica (Orchis mascula). Tudi danes ga v Turčiji, Bosni in Hercegovini ter arabskih državah še vedno uživajo, uporabljajo pa ga tudi za razne sladice. Med najbolj znanimi orhidejami je na primer vanilja (vrste iz rodu Vanilla), ki jo uporabljamo za sladice.
Kukavičevke so pritegnile tudi samega Charlesa Darwina, ki je ugotovil, da je za mnoge vrste orhidej značilen vrstno specifični odnos med orhidejo in opraševalcem oziroma da nekatere vrste orhidej oprašuje le točno določena vrsta žuželke. Zanimalo ga je opraševanje orhidej in je v zvezi s tem tudi napisal znanstveno knjigo z naslovom On the Various Contrivances by Which British and Foreign Orchids are Fertilised by Insects (1862). Navduševal se je nad tem, koliko različnih in nenavadnih mehanizmov opraševanja obstaja.
Zavajajoča mačja ušesa
V naravi cvetnice običajno privabljajo čebele in druge opraševalce z barvo cvetov in dišečimi vonjavami. Opraševalci nabirajo nektar, ki jih zvabi v del cveta, ki ga je treba oploditi. Pri kukavičevkah pa so znane tudi drugačne strategije za privabljanje opraševalcev, od katerih je odvisno njihovo preživetje. V dolgem procesu evolucije so se kukavičevke in njihovi opraševalci izpopolnili do potankosti, tako da je med njimi pogosto vrstno specifičen odnos. Da bi jih namreč opraševalci oprašili, stavijo nekatere kukavičevke na oponašanje samic opraševalcev.
S tega vidika so najbolj znana mačja ušesa (rod Ophrys). Del cveta, ki mu botaniki pravijo medena ustna, je podoben samicam opraševalcem, še posebej kožokrilcem, med katere spadajo med drugim ose, čebele in čmrlji. Vsaka vrsta mačjega ušesa ima svojega specifičnega opraševalca. Tako poznamo na primer čmrljeliko, osjeliko in čebeljeliko mačje uho, znani pa so tudi pajkoliko, muholiko in še veliko drugih.
Ta spolna prevara temelji na razmeroma natančnem posnemanju teles in barvnih vzorcev opraševalcev. Poleg oblike in barve privabljajo samce opraševalcev na cvetove tudi zaradi specifičnega vonja izločkov, ki jih izločajo posebne žleze. Iz kemijskega vidika gre predvsem za nenasičene ogljikovodike alkene. Ta vonj, ki dobro posnema vonj samic in je še bolj pomemben kot samo podobnost cvetu s samicami po barvi in obliki, pritegne in vzdraži samce, da se poskušajo z navidezno samico pariti. Med temi gibi lažnega parjenja, ko samec zagrabi medeno ustno orhideje misleč, da gre za samico, ki je v stroki znan kot pseudokopulacija, se na opraševalca zalepi velika količina peloda, ki ga potem prenese na drugi cvet. Tu se pelod zalepi na njegovo brazdo in pride do oprašitve. Oponašanju oblike in barve opraševalca strokovno pravimo spolna mimikrija.
Domiselne prevare
Mačja ušesa pa niso edini primer spolne mimikrije, ki so ga sredozemske kukavičevke razvile v procesu evolucije. Ralovci ali serapi (vrste iz rodu Serapias) so (vsaj zame) med najlepšimi orhidejami. Čeprav niso tako barviti kot druge orhideje, imajo nenavadno obliko cvetov, ki so navadno bledo do karminsko rdečih barv. Za serap je značilno, da njihovi venčni in čašni listi tvorijo cev oziroma tunel, ki privablja žuželke, da v njih počivajo ali se vanje zatečejo v slabem vremenu, lahko pa ga zamenjajo za gnezdo. Hipoteza temelji na dejstvu, da so našli v cvetovih samce ali samice opraševalcev, ki so prenočili v tunelu in so imeli na glavi prilepljen pelod. Starejši viri omenjajo, da se opraševalec zateče v tunel zato, da bi v njem našel samico. Tudi v tem primeru so ključne vonjave, ki opraševalca privabijo in ženejo, da bi našel samico.
Moj prijatelj Josip, ki je dober poznavalec sredozemskih orhidej, me je podučil, da se o opraševalcih še vedno razmeroma malo ve. Ko sva se o tem pogovarjala, mi je rekel, da bi za mnoge vrste kukavičevk morali nastaviti kakšno kamero, da bi posnela opraševalca na delu in potrdila njegovo identiteto. Za jezičastega ralovca (Serapias lingua), so ugotovili, da je opraševalec ena izmed vrst lesnih čebel Ceratina cucurbitina.
Rt Kamenjak je dobra izbira za spomladanski izlet v sredozemskem okolju. Neobljudena divjina, sredozemska vegetacija, pestro rastlinstvo in živalstvo ter obljubljeni orhidejski raj so gotovo argumenti, ki lahko pomagajo pri odločitvi. Zame so postali spomladanski izleti na jug Istre stalnica, za drugo leto pa bi rad pobližje spoznal še večji eldorado za kukavice, Monte Gargano na jugu Apeninskega polotoka, kjer naj bi bilo različnih vrst orhidej celo več kot 90.
