Govorice o zdravstvenih težavah beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka so spodbudile demokratično opozicijo v izgnanstvu, da pričela risati načrt za potencialno nenadno in kaotično zamenjavo oblasti v Minsku.
Ob robu demokratičnega vrha v Kopenhagnu je včeraj beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska za Newsweek dejala, da Lukašenkovo življenje ni ogroženo, vendar pa negotovost glede njegovega zdravja povečuje možnost političnega kaosa v Belorusiji. Po njenih besedah bodo pretrese skušali izkoristiti predvsem njegovi zavezniki v Rusiji, zato ne vidi razloga, da se na tak scenarij ne bi pripravili tudi diktatorjevi "sovražniki" v tujini. O zdravstvenem stanju 68-letnika je bilo v zadnjih tednih veliko ugibanj.
Vse se je začelo z njegovim nastopom na moskovski proslavi ob dnevu zmage 9. maja, kjer so opazovalci opazili povoj na njegovi desni roki. Lukašenka ni bilo na delu slovesnosti na Rdečem trgu in je bil edini voditelj Skupnosti neodvisnih držav pod vodstvom Rusije, ki letos ni položil venca na grob neznanega junaka. Do tega ponedeljka se skoraj en teden ni pojavil v javnosti, v nedeljo pa se ni udeležil slovesnosti počastitve državne zastave v Minsku.
"Vse kaže, da je treba zelo hitro reagirati, če se kaj zgodi," je dejala Tihanovska in namignila na možnost Lukašenkove nenadne izgube oblasti, s smrtjo, zdravstveno nesposobnostjo, državnim udarom ali prostovoljno predajo. Rusija se bo zagotovo želela vmešati v proces, beloruska opozicija pa mora imeti pripravljen okvir, kako ravnati v teh okoliščinah, je poudarila Tihanovska.
Novinar Max Seddon iz Financial Timesa pa je na Twitterju objavil videoposnetek, ki naj bi Lukašenkovim kritikom dokazal, da je beloruski vladar živ in zdrav, objavil pa ga je njegov tabor. Se pa na njem le stežka sliši Lukašenka, ki govori, pa tudi ni videti prav dobro. Prav tako ima še vedno povoj na roki, ki je sprožil govorice o njegovem slabem zdravju.
Lukašenko v Belorusiji vlada skoraj 30 let. Za nelegitimnega predstavnika demokratične države velja že od leta 2000, ko so misije za opazovanje volitev prvič zabeležile ponarejanje volilnega procesa in odkrito politično nasilje v Minsku. Odtlej EU, ZDA in Velika Britanija nimajo Lukašenka za legitimnega predsednika, a ga to ne moti preveč.
Večkrat se je javno označil za "zadnjega diktatorja" v Evropi. V celotnem obdobju svojega vladanja je bil večinoma zvesti ruski pajdaš, ki je svoje politične nasprotnike in medije zatiral s stalinistično vnemo. Na stotine novinarjev je vrgel v zapore, na tisoče jih je izgnal, prestregel je celo kakšno mednarodno letalo, da je utišal svoje kritike. Več deset novinarjev in opozicijskih politikov je izginilo brez sledu, so ugotovile mednarodne organizacije.
