Skupaj je George Kennedy nastopil v več kot 100 filmih in televizijskih produkcijah. Njegov najbolj uspešni film je bil Hladnoroki Luke (1967), v katerem je zaigral ob Paulu Newmanu, za vlogo pa je prejel edinega Oskarja in sicer za najboljšo stransko vlogo.
Spominjamo se ga tudi iz prvega dela Ducata umazancev (1967), pa tretjega dela Veličastnih sedem in vseh štirih delov serije Letališče, nastopil pa je tudi v vseh treh delih Gole pištole in v originalni seriji Dallas.
George Harris Kennedy Jr. se je rodil 18. februarja 1985 v New Yorku v družini zabavljačev. Njegov oče, George Harris Kennedy, je bil glasbenik in vodja orkestra in je umrl, ko je bilo malemu Georgeu le štiri leta, zato ga je vzgajala mama Helena, baletna plesalka. Po mamini strani je bil nemškega rodu, po očetovi pa angleškega in irskega. Kennedy je prvič stopil na odrske deske že pri dveh letih v vlogi otročička v Bringing up Father, pri sedmih pa je že vrtel glasbo na radiu v New Yorku. 1943 je zaključil srednjo šolo v Mineoli na Long Islandu v New Yorku, potem pa se je pridružil ameriški vojski, kjer je služil dolgih 16 let in dosegel čin stotnika. Sam je upal, da bo postal vojaški pilot, končal pa je v pehoti. Med drugo svetovno vojno je spadal pod poveljstvo generala Pattona in se boril v Ardenski ofenzivi decembra 1944. Za vojne zasluge je bil odlikovan z dvema Bronastima zvezdama in številnimi drugimi priznanji. Iz vojske je izstopil konec petdesetih po poškodbi hrbtenice.
Enkrat policist, vedno policist
Njegova prva opazna vloga je bila vloga vojaškega policista v TV seriji The Phil Silvers Show, kjer je pomagal tudi kot svetovalec pri točnosti vojaških rekvizitov in rekreaciji vojaške baze. Za serijo je kasneje povedal, da je bila zanj izvrstna šola za naprej.
Filmska kariera se je začela 1961 v vesternu Mali pastirček, sledili so mnogi drugi. V Osamljeni so hrabri (1962) je zaigral sadističnega ječarja, ki je grenil življenje Kirku Douglasu, ki je želel živeti po starih navadah. 1963 ga najdemo v filmu Šarada s Caryjem Grantom in Audrey Hepburn, leto pozneje pa z Joan Crawford v Prisilnem jopiču.
»Pred mnogo leti sem govoril z Orsonom Wellesom, ki ji je rekel, da je uspeh prvenstveno posledica sreče. Sam sem bil zelo srečen. Seveda je bil Orson Welles tudi zelo talentiran in briljanten – torej, kdo sem jaz, da bi temu nasprotoval.«
1965 je nastopil skupaj s Gregoryjem Peckom v Miražu, pa v kultnem originalnem Feniksovem letu in z Johnom Wayneom v vojnem filmu o Pearl Harbourju, Harm's Way. Z Wayneom in Deanom Martinom je podpisan tudi v vesternu Sinovi Katie Elder.
Oskar za maltretiranje Paula Newmana
1968 je bilo zanj prelomno, saj je za vlogo iz preteklega leta v Hladnorokem Lukeu, zaporniškem filmu s Paulom Newmanom, prejel Okarja za najboljšo moško stransko vlogo. 1967 je bil tudi oficir v Ducatu umazancev, 1968 ga skupaj z Stewartom, Martinom in Raquel Welch gledamo v Bandoleru! In s Tonyjem Curtisom in Henryjem Fondo v Bostonskem davitelju. Leta 1970 je nastopil v filmu o katastrofi, Letališče. Film Georgea Seatona, za katerega mnogi pravijo, da je eden največjih nesmislov, pa tudi uverture v številne filme tega žanra v sedemdesetih, je bil večja uspešnica kot Spartak, za Oskarja pa je bil nominiran kar v devetih kategorijah (Helen Hayes ga je dobila za žensko stransko vlogo). George Kennedy je zaigral tudi v vseh treh nadaljevanjih (Letališče ’75, Letališče ’77 in Letališče '79) in tako podpisal svojo prvo franšizo (v Ducatu umazancev je nastopil le v prvem delu, čeprav so posneli 4 filme in serijo).
Pretirane zgodbe o letališčih so navdušile trio Zucker Abrahams, da so posneli parodijo Letalo. Čeprav so upali, da bodo za film v vlogi vsevednega kontrolorja pritegnili prav Kennedyja, se je ta sodelovanju po začetnih dogovorih odpovedal, saj bi lahko škodil svoji izredno dobičkonosni franšizi. Njegovo vlogo je potem dobil Lloyd Bridges. George Kennedy je posnel tudi dva filma s Clintom Eastwoodom, Thunderbolt in Lightfoot (1974) in Likvidacija na Eigerju (1975). Ob štirih Letališčih je Kennedy nastopil tudi v podobnem filmu o katastrofalnem potresu v Los Angelesu, Potres (1974) in britanski adaptaciji romana Agathe Christie, Smrt na Nilu (1978).
In spet...policist
George Kennedy je v sedemdesetih snemal tudi dve policijski seriji, NBC-jevo Narednik (1971-1972) in Modri vitez (1975-1976) za CBS. Konec tega desetletja ga je japonski producent Haruki Kadokawa pritegnil k sodelovanju v dveh japonskih produkcijah – Dokaz človeka (1977) in Virus (1980). Prvi film je bil prikazan le na Japonskem, Virus pa je bil finančna polomija izven Dežele vzhajajočega sonca. Vseeno je bil Kennedy na obe vlogi zelo ponosen.
Japonski in korejski filmi
1984 je z Bo Derek nastopil v Boleru, s Chuckom Norrisom in Leejem Marvinom pa v Delta Force (1986). 1988 smo ga gledali v policijski parodiji Gole pištole skupaj z Lesliejem Nielsonom in njunih dveh nadaljevanjih, kar je bila druga franšiza, ki jo je Kennedy pokril. 1990 je s korejskim režiserjem Shin Sang-Okom posnel Mayumi, film o severno korejski teroristični akciji, ki je med letom 29. novembra 1987 raznesla letalo Korean Air. Režiserja in njegovo ženo je leta 1978 ugrabil severno korejski voditelj Kim Jong-Il, da bi mu pomagal razviti filmsko industrijo. Druga plat te zgodbe pravi, da je Sang-ok prišel tja prostovoljno. Kljub temu, da v korejski produkciji gostuje hollywoodski igralec, je bil Mayumi finančna polomija.
Štirikrat poročen s tremi ženami
George Kennedy je med 1988 in 1991 nastopal tudi kot naftni tajkun v CBS-ovi seriji Dallas, v drugi polovici devetdesetih pa je bil obraz v reklamah za tablete Breathasure, v tem času pa je zaigral tudi v dveh filmskih ponovitvah Dallasa. V tem tisočletju je podpisan le še pod nekaj filmov, nazadnje v Gamblerju (2014) ob Marku Wahlbergu in Johnu Goodmanu, kjer ga vidimo v uvodnih dveh minutah filma. Ob Oskarju je bil nominiran še za Zlati globus za svojo vlogo v Letališču, ki pa je ni dobil.
»Ko pomislite na film, si večina zamišlja dvourni dodelani spektakel, a da pridete do teh dveh ur, mora sto in tisoče ljudi neprestano delati več mesecev.«
Ker je bil visok kar 1,93 metra, je bil pogosto vpoklican v vloge nasilnežev, v katerih je teroriziral Caryja Granta, Paula Newmana in Clinta Eastwooda, na drugi strani pa je bil menda eden najbolj prijaznih igralcev, kar jih poznal Hollywood. Šele kot stotnik Ed Hocken v Goli pištoli je bil končno prepoznan kot pozitiven lik, v vseh treh filmih med 1988 in 1994 pa sta skupaj z Nielsnom pokazala tudi svoje komedijantske talente. 1978 bi moral zaigrati tudi kot Lex Luthor v prvem Supermanu, vendar je vlogo dobil Gene Hackman.
George Kennedy je bil poročen štirikrat, s tremi ženami. V času služenja v ameriški vojski v štiridesetih letih se je poročil z Dorothy Gillooly, par se je ločil nekaj let pozneje. 1959 je stopil v zakonski jarem z Normo Wurman, s katero je imel dva otroka, sina Christopherja in hčer Karianno. Ločila sta se 1971 in se 1973 spet poročila, drugi zakon pa je trajal pet let. Še isto leto, 1978, se je poročil z Joan McCarthy, s katero sta ostala poročena do njene smrti septembra 2015. George Kennedy je posvojil njena dva otroka, med njimi Shaunno Kennedy, ki je postala znana po svojih težavah z drogami in nezmožnostjo vzgajanja otroka. Zato sta George in Joan pozneje posvojila še tretjega otroka, svojo vnukinjo Taylor.
George Kennedy je bil tudi navdušen pilot, ki je veliko letel s svojimi letali, bil je tesen prijatelj igralca Jamesa Stewarta, po svojih dveh nastopih v japonskih filmih pa je ostal naklonjen Japonski in njeni kulturi. Eno nogo je imel krajšo od druge, prav tako pa je bil precej naglušen, sam je pravil, da zaradi posledic vojne, v kateri se je boril in poznejšemu vojaškemu udejstvovanju. V času smrti je bil doma v Eagleu v Idahu. Umrl je 28. februarja 2016 v domu za starostnike zaradi težav s srcem, ki so ga pestile dolga leta - 2002 so mu z operacijo vstavili trojni srčni obvod - 10 dni po svojem 91. rojstnem dnevu.
