Novice Svet24

M24

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je povedala, da se je med pandemijo covida pri skoraj vseh rutinskih cepljenjih zmanjšala precepljenost otrok, razen pri cepljenju proti mumpsu, ošpicam in rdečkam.

»Zelo opazno se je zmanjšalo cepljenje s šestvalentnim cepivom, torej cepivom, ki ga otroci prejmejo kot dojenčki, ko so cepljeni proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence in hepatitisu B,« je izpostavila.

Iz publikacije NIJZ je razvidno, da je precepljenost najnižja pri obveznem cepljenju s tretjim odmerkom cepiva proti šestim omenjenim nalezljivim boleznim. Najnižja je bila lani na območju Novega mesta, in sicer samo 81,1-odstotna. Vse do leta 2020 je bila na tem območju vsako leto vsaj 95-odstotna ali višja. V Kopru je precepljenost otrok s tretjim odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence in hepatititisu B lani znašala 83,8 odstotka, leta 2021 pa celo samo 78 odstotkov, medtem ko je bila poprej precepljenost s tretjim odmerkom cepiva proti naštetim boleznim vsako leto vsaj 90-odstotna.

Na Goriškem vzorno

V Ljubljani je bila lani 87-odstotna, leto prej celo nekoliko nižja, 83-odstotna. Do takrat pa vsako leto vsaj 90-odstotna. Se je pa precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam po besedah NIJZ med prešolskimi otroki v zadnjih letih povečala; na območju Nove Gorice je bila lani celo stoodstotna, v Celju malo več kot 97-odstotna, v nobeni od slovenskih regij pa ni bila nižja od 93 odstotkov.

Da se je v času korone, med letoma 2020 in 2022, precepljenost s šestvalentnim cepivom pri predšolskih otrocih precej zmanjšala, je po mnenju NIJZ kriv tudi zamik v izvajanju cepljenja (zaradi bolezni, karanten, šole na daljavo), zato nekateri otroci še niso opravili vseh predvidenih cepljenj. »Zamike pri izvajanju cepljenja, ki so nastali med pandemijo covida, je nujno nadoknaditi, da bodo otroci pravočasno zaščiteni pred nalezljivimi boleznimi. Zamude pri cepljenju otrok in slabšo precepljenost bo mogoče odpraviti v prihodnjih letih,« je ob tem opozoril pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš.

Tveganje je veliko

NIJZ se sicer zaveda, da še zdaleč niso krivi samo s korono povezani zamiki, temveč je tudi »pandemija covida sama najverjetneje pustila določene posledice, kar zadeva odnos nekaterih staršev do cepljenja oziroma zaupanje cepljenju«. Poudarili so, da je zmanjšanje precepljenosti predšolskih in šolskih otrok skrb vzbujajoče, »saj cepiva, kot je šestvalentno cepivo, ščitijo pred nevarnimi boleznimi; to so denimo tetanus, oslovski kašelj, davica, otroška paraliza – in necepljeni otroci pred njimi niso zaščiteni. Dandanes lahko zaradi številnih potovanj v državo zelo hitro vnesemo tudi tiste nevarne bolezni, ki se sicer v Sloveniji ne pojavljajo več, ob nezadostni precepljenosti pa se nato med populacijo razširijo.«

Pri odločitvi staršev o cepljenju otrok imajo po besedah NIJZ sicer veliko vlogo pediatri, ki lahko odgovorijo na morebitne dvome. Ob tem so izpostavili, da starši, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo cepili, s tem sprejmejo odgovornost, da bo otrok morda zbolel za boleznijo, ki bi jo s cepljenjem lahko preprečili.

Družbena odgovornost

V Sloveniji je cepljenje proti nekaterim boleznim obvezno in marsikdo se prej ali slej sooči z vprašanjem, zakaj je tako. Na spletnem portalu Cepljenje.info, kjer so na voljo celovite informacije o tej tematiki, zdravstvene oblasti razlagajo, da obveznost cepljenja pri nas izhaja iz skrbi za zdravje celotne družbe: »Pri nas ima namreč vsak pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost, da svoje zdravje in zdravje drugih varuje pred temi boleznimi. S cepljenjem zaščitimo sebe in posredno tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. Temu pravimo kolektivna imunost. S kolektivno imunostjo varujemo tudi najbolj ranljive člane družbe, kot so dojenčki, ki še niso dovolj stari, da bi jih lahko cepili, ter bolniki z motnjami v delovanju imunskega sistema. Kolektivna imunost varuje tudi tiste, ki se ne smejo cepiti zaradi alergije na katero od sestavin cepiva, ter tiste, ki so se cepili, a njihov imunski sistem ni razvil protiteles.« 

Ne potrebujemo novih epidemij

O vprašanju obveznega cepljenja je ustavno sodišče leta 2004 presodilo, da korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, presega morebitno škodo, ki morda nastane pri posamezniku zaradi neželenih učinkov cepiv. »Opustitev obveznega cepljenja bi pomenila veliko zdravstveno tveganje, saj bi lahko upad precepljenosti pod kritično mejo privedel do ponovnega pojava nalezljivih bolezni in epidemij. Posledice bolezni, ki jih lahko s cepljenjem preprečimo, bi bile za zdravje ljudi neprimerno večje, kot so morebitne zdravstvene težave, ki se ob cepljenju pojavijo le izjemoma,« je dejalo sodišče.

Zakon o nalezljivih boleznih

Slovenska zakonodaja določa obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim. To so hemofilus influence B, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Pri necepljenih otrocih se, če ne prej, zaplete ob vpisu v javni ali zasebni vrtec, saj naj bi bili do tedaj otroci obvezno cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. Če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka to cepljenje ni vpisano, se vpis v vrtec zavrne. To določa zakon o nalezljivih boleznih.

Tudi mladi, ki se vpisujejo v srednjo ali visoko šolo ali na fakulteto, kjer se bodo izobraževali na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ali sociale, morajo imeti ob vpisu opravljeno cepljenje v skladu z veljavnim programom cepljenja in zaščite z zdravili. Obvezna so tudi nekatera cepljenja v povezavi s poklicem, ki ga opravljamo, in cepljenja, povezana s potovanjem v določene države.

Kdaj ga lahko opustimo?

Samo iz zdravstvenih razlogov, a bo predlog, da pride do opustitve, zahteval proceduro, na koncu pa o zahtevku odloči komisija ministrstva za zdravje.

Po zakonu o nalezljivih boleznih je izmikanje cepljenju prekršek, ki za posameznika predvideva kazen od 400 do 4000 evrov. Dodatne kazni lahko sledijo, če se starši ne odzovejo vabilu inšpektorata na obravnavo ali ne izvršijo odločbe inšpektorata.

Odškodninska odgovornost

Če cepljenje povzroči zdravstveno škodo, ki se kaže z resnim in trajnim zmanjšanjem življenjskih funkcij, ima prizadeti po zakonu o nalezljivih boleznih pravico do odškodnine v enkratnem znesku 60.000 evrov. Če oseba zaradi cepljenja umre, imajo njeni starši oziroma zakonec oziroma zunajzakonski partner pravico do odškodnine v enkratnem znesku 10.000 evrov. Če zaradi cepljenja umre oseba, ki ima mladoletne otroke, pa imajo otroci pravico do odškodnine v enkratnem znesku 20.000 evrov.