Osebe z družinsko hiperholesterolemijo (v nadaljevanju DH) ne morejo ustrezno predelati naravnega holesterola v jetrih, zato imajo zelo visoko koncentracijo »slabega« holesterola, kar do šestkrat višjo od povprečne, to pa povzroči zožitev arterij, poznano kot ateroskleroza, in poveča tveganje za infarkt ali možgansko kap. Tveganje akutnega srčno-žilnega dogodka je pri teh ljudeh za 14-krat višje, če pa začnejo zdravljenje pravočasno in dovolj odločno, se ogroženost izenači s tisto pri zdravi populaciji.
Kako bolezen prepoznamo
Osebe z DH imajo povišano vrednost slabega holesterola, bolezni srca in ožilja v zgodnji starosti, DH pa podedujejo tudi njihovi potomci. Simptomov bolezni, žal, po navadi ni, včasih pa se vendarle lahko opazijo: maščobni odložki na komolcih, kolenih, zadnjici in tetivah, maščobni odložki okrog oči, bela obroba očesne roženice.
Zdravila, gibanje, prehrana
DH je mogoče zgolj obvladovati, ne pa tudi ozdraviti, in sicer z zniževanjem slabega holesterola, kar dosežemo s spremembami življenjskega sloga, izbrano prehrano in zdravili. Kajenje samo po sebi dodatno okvari žile in podvoji tveganje za srčni infarkt. Nujno je, da kadilci nehajo kaditi, saj kajenje močno povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Priporočljivih je 30 minut telesne dejavnosti na dan, vsaj petkrat na teden. Uživati je treba manj maščob, predvsem manj nasičenih maščob (denimo rdečega mesa ali masla). Nasičene maščobe je treba nadomestiti z nenasičenimi, najbolje z rastlinskimi olji. Omejiti je treba uživanje hrane in pijače, ki vsebujeta veliko sladkorja ali alkohol. Uživati je treba več živil, ki vsebujejo vlaknine, več zelenjave in sadja.
