Majhni temno vijoličasti plodovi spominjajo na borovnice, le da okus ni tako intenziven in dišeč, temveč bolj kiselkast, morda celo nekoliko trpek. Prihaja iz Severne Amerike, kjer je bila izjemno cenjena že pri Indijancih. Vzgoja ni zahtevna, uspeva namreč tudi pri zelo nizkih temperaturah. V Skandinaviji in Rusiji jo imenujejo sibirska borovnica.
Plodovi, polni zdravja
Jagode vsebujejo številne vitamine, med katerimi prevladujejo C, E, B2 in B6. Vsebujejo tudi tri odstotke bioflavonoidov – delujejo proti plesnim in mikroorganizmom –, antociane in folno kislino. Aronija na telo učinkuje kot antioksidant, telesne celice varuje pred propadanjem zaradi prostih radikalov. Antocianska barvila, biofenoli in tanini ščitijo predvsem srčno-žilni sistem in ugodno vplivajo na vezivna tkiva. Aronijo zato priporočajo vsem, ki imajo težave s kapilarami. Je bogata z vitaminom C, ta pa je obstojen samo takrat, ko ima ob sebi še druge antioksidante, ki jih v aroniji ni malo. Kot zanimivost lahko povemo, da so aronijo uporabljali kot zdravilo med černobilsko jedrsko katastrofo, saj naj bi blažila zdravstvene težave zaradi radioaktivnosti.
Načini priprave
Zaradi trpkega in kislega okusa aronija ni priljubljen sadež, sploh med otroki, zato bo za uporabo potrebnih nekaj predelav, ki izboljšajo okus. Iz jagod lahko iztisnete sok ter mu dodate nekaj medu ali sladkorja oziroma po okusu tudi limonin ali kateri drugi naravni sok. Ne pozabite je vmešati v smutije, iz posušenih plodov pa pripravite čaj. Tudi naslednji recepti so odlični:
Sok iz aronije
Sestavine za 4 litre soka: 3,3 kg aronije, liter vode, kilogram sladkorja, pol žličke citronske kisline ali sok dveh limon.
Priprava: Aronijo operemo in odstranimo vejice. V posodi zavremo liter vode, dodamo sladkor in mešamo, da se povsem raztopi. Na koncu dodamo še citronsko kislino. Nekoliko ohladimo. Medtem jagode aronije stisnemo v sokovniku. Sok mora biti brez pen, odcejenega nato vlijemo v sladkano vročo vodo, premešamo in takoj prelijemo v sterilizirane, lahko še vroče stekleničke. Nepredušno jih zapremo, zložimo pod odejo in pustimo čez noč, da se ohladijo. Sok hranimo v hladnem in temnem prostoru. Priporočena količina soka za odraslega človeka je 0,5 dcl, pri otrocih, starejših od osem let, pa do dve žlički na dan.
Jesenska marmelada, polna antioksidantov
Sestavine za 2 litra marmelade: 1500 g aronije, 500 g borovnic, 400 g fig, 2 limoni, 1 kg želirnega sladkorja, zavojček (35 g) želeja za marmelade.
Priprava: Vse plodove očistimo. Borovnice so lahko zamrznjene. Fige narežemo na manjše kose in iz limon izžamemo sok. V večji lonec vsujemo sladkor in prilijemo 200 ml vode ter segrevamo, da se raztopi. Dodamo aronije, primešamo še borovnice in fige ter na koncu dodamo limonin sok. Nato na zmernem ognju kuhamo uro in pol. Vmes večkrat premešamo. Dodamo želatino in nato vse skupaj zmeljemo. Kuhamo še pet minut in nadevamo v kozarčke. Kozarčke pripravimo enako kot pri soku.
Zdrav in nekoliko drugačen sladoled
Sestavine: 100 g aronije, 1 banana, 1 žlica sladkorja, 2 žlici medu, 1 vaniljev sladkor, ščepec ingverja in nekaj zrn janeža.
Priprava: Banano olupimo in damo v mešalnik. Dodamo preostale sestavine in meljemo, dokler masa ne postane gladka in enotna. Dobljeno zmes prelijemo v kozarčke in jih za 40 minut postavimo v zamrzovalnik. Na koncu okrasimo s smetano.
