Vino je človekov zvesti spremljevalec že dobrih sedem tisoč let. Velik pomen ima predvsem v zahodnih civilizacijah, kjer so ga od nekdaj uporabljali tako pri verskih dogodkih kot pri drugih obredih. Kot zanimivost lahko povemo, da vino v srednjem veku kljub strašni revščini ni predstavljalo razkošja, temveč potrebo, saj je bila voda v mestih izjemno onesnažena. Z dodajanjem vina, ki deluje protibakterijsko, so jo naredili ne le okusnejšo, temveč tudi užitno in pitno. Vse do danes pa je vino uspelo ohraniti svojo častitljivo titulo. In nekatera slovenska vina se uvrščajo tudi ob bok najprestižnejšim svetovnim vinom.
Koliko časa je vino užitno
Da je starejše vino boljše, je zgolj polresnica. Pravzaprav niso vsa vina primerna za staranje. Kot arhivska se shranjujejo zlasti rdeča vina, pri katerih se trpki in včasih agresivni tanini sčasoma »omehčajo« ter izgubijo ostrino, z zorenjem pa se dokončno razvije aroma, pravijo someljeji. Kako pa je z odprto steklenico vina, ki ga s prijatelji niste popili do konca? Ali bo teden pozneje še užitno? Pozor, odprto vino se lahko izjemno hitro pokvari, dobro ga je porabiti v štirih dneh. Obdobje užitnosti se sicer razlikuje glede na vrsto, starost in druge karakteristike vina, a velja, da se starejše in bolj kakovostne vrste kvarijo hitreje.
Shranjevanje odprtih vin
Steklenice ne zapremo takoj po odprtju, temveč jo pustimo odprto, dokler je vino na mizi oziroma traja postrežba. Nato vino začepimo, tako bo sčasoma znova prevzelo aromo in okus, poskrbimo pa tudi za ustrezno temperaturo. Dobro zaprto in primerno ohlajeno vino hranimo do štiri dni, nekatere sorte bodo zdržale tudi bistveno dlje. Če želimo vinu podaljšati obstojnost, moramo zrak izsesati iz steklenice oziroma jo s primernim nastavkom vakuumirati.
