Namesto da bi na velikem platnu družno delala red in mir, kot se spodobi za roko pravice, sta se Wayne in Eastwood drug drugemu raje izogibala. A odločitev ni bila obojestranska. Wayne je bil tisti, ki je bil »brez zavor« in »brez dlake na jeziku«. Vse se je začelo, ko mu je Eastwood ponudil, da bi skupaj posnela film.
Ni mu ga uspelo prepričati
Wayne se je nekoč pridušal, da je zaključek filma Točno opoldne najbolj neameriška stvar, kar jih je kdaj videl. Nič presenetljivega torej, da se je po tem, ko je v roke dobil scenarij za film The Hostiles, tako rekoč v trenutku odločil, da ga bo poslal nazaj. In čeprav se je Eastwood trudil, da bi ga prepričal, si je Wayne o njem že ustvaril mnenje.
Kot igralca naj bi ga začel prezirati že veliko prej. Za Wayna je bil Eastwoodov prikaz Divjega zahoda nekakšna travestija. »John Wayne mi je nekoč v pismu dal vedeti, da mu film Neznani zaščitnik ni všeč,« se spominja Eastwood. »Dejal je, da ne gre za prikaz ljudi, ki so osvojili Divji zahod. Takrat sem spoznal, da gre za dve različni generaciji in da ne bo razumel, kaj počnem.«
A Eastwood vseeno ni obupal. Waynu je poslal spremenjeni scenarij, in ko ga je ta prejel, je sinu menda pribil: »Ne spet ta drekač!« nato pa papirje zalučal s svoje barke.
Nekaj pa sta le imela skupnega
Tako je bila zgodba o sodelovanju pri omenjenem filmu z Johnom Waynom končana. Tudi sicer nista nikoli sodelovala, čeprav bi bil to gotovo prizor za vse čase. Vendar to ni bil tudi konec njune zgodbe. Eastwood je namreč Johna Wayna leta 1975 obiskal na snemanju filma Poslednji strel.
Čeprav Eastwooda do takrat ni maral, je mnenje spremenil, ko se je izkazalo, da je Clint prav tako konservativec in domoljub. Wayne se je namreč v politiki nagibal v desno, in ko je spoznal, da se Eastwood po tem ne razlikuje od njega, je vsa nenaklonjenost, ki jo je čutil do njega, izpuhtela. Zvezdnika sta tako le našla nekaj, kar jima je bilo skupno. Četudi je bila to politika, je bilo to očitno dovolj.
