Tokrat si bomo ogledali velike filme, ob katerih (za katerimi) obstajajo velike in pomembne knjige – svetovna literatura, brez katere teh filmov ne bi bilo. Morda se boste pri kakšnem celo čudili, da je bila knjiga prej kakor iluzija gibljivih sličic. Nič za to. Knjige so še vedno odlične pripovedovalke zgodb, ki jih lahko film prikaže na svoj edinstven način. Vsekakor je pomembno oboje – beseda in slika. Poglejmo v ta svet.
V vrtincu
Morda je največji in najbolj razvpit film, ki je nastal pred skoraj devetdesetimi leti, V vrtincu (Gone With the Wind, 1939). Režiser Victor Fleming je namreč prijel v roke knjigo, ki jo je napisala Margaret Mitchell, producent David O. Selznick pa je plačal priredbo romana, torej filmski skript, ki ga je naredil Sidney Howard. In nastal je izjemen film, ki je skupaj z uverturo dolg skoraj štiri ure. Nepozabno filmsko glasbo je seveda ustvaril Max Steiner, v filmu pa so blesteli Clark Gable, Vivien Leigh, Leslie Howard in Olivia de Havilland. Kdor še ni videl filma, mora prebrati knjigo. V njej je pravzaprav vse, kar ponuja življenje.
Alice v čudežni deželi
Knjiga, ki je doživela kar precej različnih filmskih priredb, je Alica v čudežni deželi (Alice in Wonderland), ki je nastala davnega leta 1865. Njen avtor je bil Lewis Carroll. Filmov je precej, nekateri so boljši, nekateri odlični, nekateri povprečni – tako pač je. Začetki segajo celo v obdobje nemega filma, prvi bolj prepoznaven pa je bil animirani film iz studiev Walta Disneyja. Pisalo se je leto 1951. Če izpustimo nekaj TV-predelav, je zanimiv francoski film, ki ga je posnel Claude Chabrol (1977), temu sledijo film leta 2010, pod katerega se je podpisal režiser Tim Burton, nadaljevanje (Alice v ogledalu / Alice Through the Looking Glass, 2016) in seveda film iz leta 2020 z nekoliko drugačnim naslovom – Come Away, režiserka pa je bila Brenda Chapman.
Čarovnik iz Oza
V zgodovino filma se je zapisala tudi knjiga Čarovnik iz Oza (The Wizard of Oz), ki jo je leta 1900 napisal Lyman Frank Baum. Za tem je leta 1939 nastal film, ki sta ga režirala Victor Fleming in George Cukor, v njem pa je blestela Judy Garland kot Dorothy Gale. Glasbo in skladbe za film sta ustvarila Harold Arlen in Herberg Stothart, zagotovo pa vsi poznamo pesem, ki je postala sinonim za ta film. Gre za Arlenovo skladbo Over the Rainbov, interpretacija Judy Garland pa se je seveda tudi zapisala v zgodovino filmske glasbe.
Boter
Mnogo prahu je dvignila knjiga, ki jo je napisal Mario Puzo leta 1969. Knjiga ima preprost naslov: Boter (The Godfather) in je povzročila kar precejšnje razburjenje pri različnih mafijskih družinah po vsem svetu, saj so se nekatere v knjigi celo prepoznale, čeprav je Puzo prisegal, da gre za literarno fikcijo in nikakor ne za resnične dogodke – toda pri mafijskih poslih se nikoli ne ve. Tako je nastal tudi film, ki ga je leta 1972 režiral Francis Ford Coppola. Film je dosegel izredno pozitivne kritike in dobil številne nagrade (tudi oskarje), v njem pa so nastopila sama velika igralska imena: Marlon Brando, Al Pacino, James Caaan, Richard Castellano, Robert Duvall, Deane Keaton in tako dalje. Filmska glasba, ki jo je ustvaril Nino Rota, pa je sploh postala ena bolj popularnih na mnogih radijskih postajah in še danes izredno citirana ob različnih priložnostih (med drugim gre tudi za skladbo, ki je imela najprej preprost naslov Ljubezenska tema, pozneje pa je postala znana pod naslovom Speak Softly, Love). Film ima tri nadaljevanja in vsa so vredna ogleda.
Doktor Živago
Legendarna knjiga, še bolj pa film, je nedvomno Doktor Živago (Doctor Zhivago), ki jo je leta 1957 napisal ruski pisatelj Boris Pasternak. Seveda je bil izid knjige v Rusiji prepovedan, zato so jo pretihotapili v Milano in jo natisnili pri založbi Feltrinelli. Nepozaben film, pod katerega se je podpisal režiser David Lean, je nastal leta 1965, njegova dolžina pa je krepko čez tri ure, kar je bilo za tedanje čase resnična redkost. Filmsko glasbo je napisal Maurice Jarre, iz filma pa je izšla znamenita Larina pesem, igrana na balalajke ob spremljavi simfoničnega orkestra. Pesem je še danes sinonim za omenjeni film, v katerem so nastopale same zvezde: Geraldine Chaplin, Julie Christie, Tom Courtenay, Alec Guinness, Ralph Richardson, Omar Sharif in Rod Steiger. Velika ljubezenska zgodba je vedno dober material tako za film kot tudi za obsežne knjige.
Ko jagenjčki obmolknejo
Leta 1988 je izšla knjiga z naslovom Ko jagenjčki obmolknejo (The Silence of the Lambs), napisal pa jo je Thomas Harris. Založnik (St. Martin's Press) je dal vedeti, da knjiga sama ni doživela prav velikega zanimanja, dokler leta 1991 ni nastal film, ki ga je ustvaril režiser Jonathan Demme in v katerem sta blestela Jodie Foster in Anthony Hopkins. Glasbo je napisal Howard Shore, vse skupaj pa je postalo tako rekoč prodajna uspešnica leta in desetletja, saj je eden od petih najdonosnejših filmskih projektov v zadnjih tridesetih letih. Film je bil okronan s številnimi nagradami (Berlin, pet oskarjev, BAFTA, ASCAP, Amsterdam, London in še 96 drugih nagrad ter 51 nominacij), knjiga pa je za tem doživela mnoge prevode in ponatise.
Agatha Christie
Morda bi bilo pri naštevanju filmskih priredb zanimivo obrniti optiko in pogledati, koliko pisateljev in pisateljic je v samem vrhu filmske zgodovine. Vodilno vlogo ima seveda pisateljica – to je Agatha Christie, ki je po številu posnetih filmov najuspešnejša avtorica na svetu. Verjetno vsi poznamo naslove, kot so Umor na Orient Ekspresu, Smrt na Nilu, serije Miss Marple in Poirot, pa Umori po abecedi in tako dalje. Vseh filmov je nekaj manj kot 200 in lahko smo prepričani, da ste mnoge od njih videli. Takoj za Agatho Christie je ameriški pisatelj Stephen King, čigar filmskih naslovov je nekaj več kot 300, vendar se nekateri podvajajo, saj gre za različne adaptacije istih knjig. Vsi poznamo filme, kot so Tisto, Carrie, Misery, Zelena milja, Izžarevanje, Mačje pokopališče, 1408. Skrivnost megle, Talisman in Insomnia, če omenimo samo najvidnejše.
Gospodar prstanov
Zagotovo je v samem vrhu tudi angleški pisatelj John Ronald Reuel (J. R. R.) Tolkien, znan po svojih romanih o izmišljenem svetu ljudi, škratov, vilinov in drugih pošasti. Gre za literarni deli Hobit in Gospodar prstanov. Kot izreden lingvist si je vse jezike, ki jih govorijo njegova bitja v romanih, izmislil – vendar je to naredil tako natančno, da imajo ti umetni jeziki svoj slovar in je v njih mogoča popolna komunikacija. Največji učinek njegovih zgodb je zagotovo ustvaril režiser Peter Jackson, ki je v letih 2001–2003 posnel tri velike filme na temo Gospodarja prstanov (Bratovščina prstana, Stolpa in Kraljeva vrnitev), nato pa še v letih 2012–2014 trilogijo Hobit (Nepričakovano potovanje, Smaugova pušča in Bitka petih vojska).
Harry Potter
Med avtoricami knjig, po katerih so posneli filme, je v zadnjih letih tudi britanska pisateljica Joanne Rowling, ki piše pod imenom J. K. Rowling. Verjetno je ena tistih, ki je pripeljala otroke nazaj h knjigi in jih potopila v svoj neverjetni svet čarovništva in magije. Gre za knjige, po katerih so filmi nastajali kot po tekočem traku. Vsi poznamo serijo Harry Potter (Kamen modrosti, Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabana, Ognjeni kelih, Feniksov red, Princ mešane krvi, Svetinje smrti), ki so nastale v letih 2001–2011. Ne smemo pa prezreti niti filmov po njenih knjigah, ki so v seriji Magične živali in kje jih najti (in Dumbledorjeve skrivnosti ter Grindelwaldova hudodelstva). Za osnovno serijo Harryja Potterja je glasbo ustvaril John Williams in postavil filmsko-glasbeni standard, ki se uporablja v vseh filmih, v katerih nastopajo čarovniki in čarovnice iz sveta pisateljice J. K. Rowling.
Eno ali drugo poznate ...
Naj naštejemo samo še nekaj filmskih priredb knjig, saj smo prepričani, da eno ali drugo poznate: Trainspotting (režija Danny Boyle, 1996; knjiga Irvine Welsh), Ameriški psiho (režija Mary Haron, 2000; knjiga Bret Easton Ellis), Zajtrk pri Tiffanyju (režija Blake Edwards, 1961; knjiga Truman Capote), Psiho (režija Alfred Hitchcock, 1960; knjiga Robert Bloch), Let nad kukavičjim gnezdom (režija Miloš Forman, 1975; knjiga Ken Kesey), Schindlerjev seznam (režija Steven Spielberg, 1993; knjiga Thomas Keneally), Forrest Gump (režija Robert Zemeckis, 1994; knjiga Winston Groom), Razsodnost in rahločutnost (režija Ang Lee, 1995; knjiga Jane Austen) in vsekakor Ostanki dneva (režija James Ivory, 1993; knjiga Kazuo Ishiguro). Zagotovo ima vsakdo še svoj osebni seznam, ki je bistveno daljši od naštetega.
Kekec
Obstaja pa tudi slovenski pisatelj, ki je doživel izreden uspeh šele, ko so začeli nastajati filmi po njegovih pripovedkah. To je bil Josip Vandot, ki je ustvaril nepozabno trilogijo mladinskih planinskih zgodb, v katerih je kot glavnega junaka predstavil fantiča po imenu Kekec (ali Mežnarčev Gregec). Gre za knjige in filme (režiser vseh je bil Jože Gale) Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom. Knjige so nastale med letoma 1918 in 1924, znameniti filmi pa 1951, 1963 in 1968. Filmski Kekci so bili Matija Barl, Velimir Gjurin in Zlatko Krasnič, zagotovo pa se je vsem v ušesu obdržala glasba iz teh filmov, saj poznamo Kekčeve pesmi, ki so jih prispevali skladatelji Marjan Kozina, Marjan Vodopivec in Bojan Adamič. Seveda – dobra volja je najbolja, bi lahko rekli za konec, kajti kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog. Pa dobro branje še naprej!
