Če ste kdaj pomislili, da bi se peš odpravili okoli sveta, bi vam Guinessova knjiga rekordov ta dosežek priznala, če bi prehodili najmanj 30 tisoč kilometrov in pri tem obiskali vsaj štiri celine. To je do zdaj uradno uspelo le desetim ljudem, zadnji od teh je 33-letni Američan Tom Turcich, ki je pot končal konec maja letos. Se je pa v zgodovino pohodništva zapisala njegova psička Savannah, ki ga je spremljala na poti, saj je postala prvi kosmatinec, ki je uradno prehodil zemeljsko oblo. Savannah je sicer naredila nekaj manj kilometrov kot Tom, saj se mu je pridružila šele v Teksasu, po približno štirih mesecih hoje. Takrat je Tom namreč spoznal, da potrebuje psa, da bo tako lažje spal. »Ponoči sem se neprestano zbujal, ker se mi je zdelo, da nekaj slišim,« pripoveduje o prvih mesecih spanja po kampih. In tako je obiskal lokalno zavetišče in tam posvojil štirimesečno rjavo mešanko (takrat imenovano Lulu), ki je nato ostala njegova zvesta spremljevalka vseh nadaljnjih šest let in pol, kolikor je trajala njegova neverjetna avantura. »Savannah je bila res čudovita. Lepo je bilo imeti ob sebi nekoga, s katerim lahko deliš vse lepe, pa tudi težke trenutke,« je dejal Tom.
DOLGA ZGODBA
Zgodba, zakaj se je Tom sploh odločil, da se loti takšnega podviga, je zelo ganljiva. Ko je imel sedemnajst let, je v nesreči z vodnim skuterjem umrla njegova prijateljica Ann Marie, kar ga je popolnoma spremenilo. Najstnik je začel razmišljati o minljivosti in se odločil, da bo kar se da izkoristil svoje življenje. Želel si je predvsem potovati, videti tuje dežele in doživeti neverjetne avanture. Tako je prišel na idejo, da bi prehodil svet. »Hoja se mi je zdela najboljši način, da zares spoznaš svet in vidiš, kako živijo ljudje.« Kar osem let so trajale priprave, preden je dejansko naredil prvi korak. Neizkušen popotnik in enako neizkušen pohodnik je začel načrtovati pot in hkrati varčevati, vmes pa je tudi diplomiral iz filozofije. In 2. aprila 2015 se je končno odpravil iz domačega Haddona (New Jersey), navzdol po ameriški vzhodi obali proti Mehiki, 'oborožen' z nahrbtnikom in otroškim vozičkom, v katerem je s seboj vlekel pohodniško opremo, spalno vrečo in šotor, prenosni računalnik, kamero in plastični zaboj za shranjevanje hrane.
POKVARJENI NAČRTI
Celotna pot naj bi trajala dobrih pet let, a sta jo za dve leti podaljšali epidemija in zdravstvene težave. Po prehojeni Srednji in Južni Ameriki ter plovbi do Antarktike se je leta 2017 okužil z neko bakterijo, zato se je moral iz Anglije za več mesecev vrnil domov na okrevanje, nato pa je nadaljeval pot po Evropi, čez severni del Afrike in proti Aziji, kjer ga je nato v Azerbajdžanu ujela in za pol leta zadržala epidemija. Zaradi nje je moral opustiti tudi načrtovano pot naprej čez Kazahstan, Mongolijo in nato po Avstraliji, namesto tega je po prehojenem Kirgizistanu avgusta lani s Savannah odletel nazaj v Združene države, natančneje v Seattle, od koder je začel zadnjo etapo hoje proti domačemu New Jerseyju – pred domačo hišo je pripešačil 21. maja – po sedmih letih, 48 tisoč prehojenih kilometrih in obiskanih šestih celinah.
Mimogrede: Tom je med potjo obiskal tudi Slovenijo, po kateri pa je hodil le en dan (8. maja 2019) po skrajnem zahodnem delu, na poti iz Italije na Hrvaško. Pri naših zahodnih sosedih pa se je mudil kar 61 dni, saj je tam iskal svoje korenine. Iz Hrvaške namreč izhaja njegov pradedek – obiskal je njegovo rojstno hišo ter se srečal s sorodniki, ki še živijo v tej državi.
MIRNO DOMA
Tom želi zdaj svojo avanturo in vse spomine preliti v knjigo in še dolgo nima nobenega namena, da se kam premakne. »Zdaj bi rad užival življenje brez hoje in brez potovanj. Rad bi bil ves čas na istem mestu in padel v vsakdanji ritem.« Čim več časa preživlja s svojo družino, punco (ki jo je spoznal na zadnjem delu poti) in prijatelji. Tudi Savannah se je očitno brez težav prilagodila novemu življenjskemu slogu, saj Tom pravi, da najraje drema na kavču. Jo pa njegov oče vsako jutri pelje na dolg sprehod ob reki, kjer si dobro pretegne tačke. »Videti je precej zadovoljna doma,« opaža Tom. Pravzaprav sta oba vesela, da se je njuno nomadsko življenje končalo.
