V tem smislu lahko srečujemo igrane in animirane junake ter junakinje, kombinacije vseh starosti in ras, da ne govorimo o realnih in izmišljenih herojih sedanje in pretekle (filmske) zgodovine.
Seveda je lahko celo osebni pogled na idejo junaštva odločilen za to, katere filme želimo uvrstiti v ta seznam, vendar obstajajo tudi nesporne klišejske podobe, pod katere se podpisujejo tako zgodovina kakor tudi ljubitelji raznih avanturističnih prigod, ki so zaznamovale idejo herojev in junakinj.
Robin Hood
Eden takšnih likov je zagotovo Robin Hood (ali sir Robin Locksley), junak, ki je morda živel, ostal in postal pa mit in legenda boja revnih proti bogatinom. Filmov o njem je precej, nekaj celo novejših. Med njimi je Robin Hood (2017, režija Otto Barhurst, v glavni vlogi Taron Egerton), ki ni dvignil prav mnogo prahu, uspešnejši je bil drugi Robin Hood (2010, režija Ridley Scott, v glavnih vlogah Russell Crowe in Cate Blanchett), ki pa je nase opozoril tako zaradi igralske zasedbe kakor zaradi glasbe, ki jo je ustvaril Marc Streitenfeld. Film je ponudil nekaj stranskih dimenzij razumevanja junaka Robina Hooda, ki ni le borec za pravice, temveč tudi neizprosen kritik vladajočih struktur. Ne smemo prezreti še filma Robin Hood – princ tatov (Robin Hood: Prince of Thieves, 1991; režija Kevin Reynolds, v glavnih vlogah Kevin Costner, Morgan Freeman, Mary Elizabeth Mastrantonio, Christian Slater in žal že pokojni Alan Rickman). Zgodba je pravzaprav znana, igralska imena pa postavljajo celoten film visoko na lestvico priljubljenosti, k čemur sta pripomogla tudi glasba (Michael Kamen) in song, ki se je iz tega filma izvil: (Everything I do) I Do It for You – izvaja in podpisuje ga, ob Michaelu Kamnu, tudi Bryan Adams.
Superman
Prav zelo visoko na lestvici (če že ne morda najvišje) je vsekakor lik vsestranskega superjunaka, osebe stripa in filma, neštetokrat opevanega in uporabljenega v vseh mogočih kombinacijah. Njegovo ime je Clark Kent in je skoraj neranljiv. Obdarjen je s supermočmi, med katerimi so seveda ta, da lahko leti, ima nadčloveški moč in hitrost, izreden sluh, mikroskopski, teleskopski, rentgenski ter ognjeni vid. To je Superman, izmišljena oseba, nezemeljski superheroj z nadnaravnimi sposobnostmi, a človeško postavo. Nastal je v stripih ameriške založbe DC Comics med veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ustvarila sta ga Jerry Siegel in Joe Shuster. Prvič se je pojavil v kratki zgodbi (ne v stripu) z naslovom The Reign of the Superman (1933). Njegov izvor so ustvarjalci z leti nekoliko spreminjali, bistvo pa je ostalo. In njegovim junaštvom seveda ni ne konca in ne kraja.
Legendarni film Superman je iz leta 1978 (režija Richard Donner, v glavnih vlogah Christopher Reeve, Margot Kidder, Gene Hackman in Marlon Brando), ki precej prepričljivo oriše celotno začetno zgodbo tega superjunaka. Prav iz tega filma je izšla še danes mnogokrat citirana filmska glasba, pod katero se podpisuje veliki John Williams. Filmu so sledili Superman II (1980, režija Richard Lester), pa Superman III (1983, režija Richard Lester) ter Superman IV (1987, režija Sidney J. Furie) s skoraj enako filmsko zasedbo in precej predvidljivimi dogodivščinami. Kmalu za tem se je glavni igralec Reeve ponesrečil in ostal prikovan na invalidski voziček. S filmsko franšizo je bilo za nekaj časa konec, nato pa pride leta 2006 film Superman se vrača (Superman Returns, režija Bryan Singer, v glavnih vlogah pa tokrat Brandon Singer, Kevin Spacey in Kater Bosworth). Glasbo je ustvaril John Ottman, ki je kar dobro stopil v čevlje predhodnega Williamsa, celoten film pa je postal srednje dobra uspešnica. Kaj nas pravzaprav ta lik uči? Po eni strani tega, kako je človek nemočen, a mogočen v svoji hudobiji in izprijenosti, ob tem pa potrebuje nekoga s supermočmi, da ga reši iz zagat in nevarnosti, da ne uniči samega sebe, planeta in osončja, v katerem živi. Če bi se tega resnično zavedali, potem bi bil Superman v resnici lahko sinonim za nujnost, ki še edina lahko reši človeštvo pred lastnim propadom.
Batman
Vzporedni junak, ki pa se bistveno bolj drži zemeljske orbite in ne prihaja z drugega planeta (vendar iz iste produkcijske hiše), je Bruce Wayne ali Batman. Batman (najprej poimenovan Bat-Man) je fiktivni superjunak, prav tako iz stripov DC Comics. Prvič se je pojavil maja 1939 v stripu Detective Comics #27, ustvarila pa sta ga risar Bob Kane in pisatelj Bill Finger, čeprav za uradnega avtorja velja samo Kane. Batman je od takrat eden najbolj prepoznavnih superjunakov tako v stripu kot na filmskem platnu in TV-zaslonih. Batman je Bruce Wayne, milijarder, industrialec, plejboj in dobrodelnež. Kot otrok je bil priča umoru svojih staršev, zato se je odločil, da se bo boril proti kriminalu. Oblečen je v netopirski kostum, v nasprotju z drugimi superjunaki pa nima nobenih nadnaravnih moči, ampak izkorišča tehnologijo, znanje, fizične spretnosti, izredno logiko in detektivske sposobnosti.
Če stopimo v filmsko zgodovino, potem je legendaren film iz leta 1989 (režija Tim Burton), v katerem igrajo Michael Keaton, Jack Nicholson in Kim Basinger. Film predstavi zgodbo nastanka tega človeka-netopirja in precej dobro zariše temelje celotne kasnejše franšize. Pod glasbo se je tedaj podpisal Danny Elfman in z njo prav tako zaoral kar globoko ledino v tej filmski smeri. Sicer se v samo zgodbo še bolj nazaj postavi film Batman: Na začetku (Batman Begins, 2005; režija Christopher Nolan, v glavnih vlogah Christian Bale, Cillian Murphy, Michael Cane, Ken Watanabe, Lian Neeson, Gary Oldman in Katie Holmes), ki morda zajame bolj človeško plat samega lika kakor njegova junaštva. Dokaj gledljiv in pomemben za razvoj lika je tudi film Batmanova vrnitev (Batman Returns, 1992, režija Tim Burton; v glavnih vlogah ponovno Keaton, ob njem pa Danny DeVito, Michelle Pfeiffer in Christopher Walken), ki pa samo odslikava dejansko prvotno problematiko samega boja proti človeškemu kriminalu in zlu. Tako rekoč nikoli dokončana zgodba. Najnovejši film Batman (The Batman, 2022, režija Matt Reeves; v glavnih vlogah Robert Pattinson, Zoë Kravitz, Jeffrey Wright in Colin Farrell) je bistveno bolj temačen in strašljiv, k čemur pripomore tudi precej drugačna filmska glasba, ki je delo Michaela Giacchina.
Joker
Ob Batmanu pa moramo omeniti njegov stranski produkt, antijunaka, ki pa je v filmografiji naletel na posebno afiniteto. To je film z naslovom Joker (2019, režija Todd Phillips; v glavnih vlogah Joaquin Phoenix, Robert De Niro in Zazie Beetz). Joker predstavlja izreden stranski razvoj lika, ki ga sicer Batman v svoji aroganci premaga, vendar morda mnogo bolj pooseblja današnjega človeka kakor pa zgolj slo po denarju, moči in kriminalu. Film je dobil tudi precej nagrad, med drugimi tudi dva oskarja (za glavno moško vlogo in originalno glasbo).
Drugi junaki
Izbrali smo tri podobe junaštev, ki pa so pravzaprav sinonimi za vse, kar lahko v naslednjih filmih in filmskih likih prepoznavamo. Pomembno je, da ta junaštva in njihove supermoči vidimo kot luč v smeri reševanja človeštva – kar ne bo prvič v zgodovini. Zato v ta šopek filmov spadajo brez dvoma še Čudežna ženska (Wonder Woman, 2017; režija Patty Jenkins, v glavni vlogi Gal Godot in Chris Pine), Doktor Strange (2016; režija Scott Derrickson) in Doktor Strange v multivesolju norosti (Doctor Strange in the Multiverse of Madness, 2022; režija Sam Raimi), v obeh v glavni vlogi Benedict Cumberbatch, ter Nezlomljivi (Unbreakable, 2000; režija M. Night Shyamalan; v glavnih vlogah Bruce Willis in Samuel L. Jackson).
Ženske junakinje
In da končamo v ženskem duhu med superjunaki, so tukaj še trije filmi o junakinjah, ki jih je posnel Luc Besson. Prvi ima naslov Peti element (The Fifth Element, 1997; v glavni vlogi Milla Jovovich, Bruce Willis, Gary Oldman in Ian Holm), drugi je Nikita (1990; v glavni vlogi Anne Parillaud), tretji pa je Lucy (2014; v glavnih vlogah Scarlett Johansson in Morgan Freeman). Kaj je vsem skupno? Trem ženskam uspe rešiti človeštvo pred pogubo. Pomembno dejstvo za današnji čas.
