Spomenik postavljen v ruskem Novosibirsku je visok okoli dva metra in pol, miška, podobna starki z očali, ki plete, pa je visoka samo 70 cm. Res je videti kot spomenik junakinji iz pravljice ali risanke, vendar če pogledate bolj natančno, lahko opazite, da miška "plete" verigo oziroma dvojno vijačnico DNA, osnovne strukture našega dednega materiala.
In če povemo, da kip stoji pred stavbo Inštituta za citologijo in genetiko (citologija je znanost o celicah), potem vam mogoče že postaja jasno, komu je posvečen. Posvečen je pomembni vlogi, ki jo igrajo miši in podgane v znanosti - od raziskav bolezni do razvoja zdravil. Inštitut je za postavitev spomenika zbral donatorska sredstva.
NEPROSTOVOLJNO ŽRTVOVANJE ZA DOBROBIT ČLOVEŠTVA
Miši živijo z ljudmi ali v njihovi bližini že vsaj 15.000 let in jih zaradi njihovega hitrega razmnoževanja v znanosti izkoriščajo kot nekakšno hitro rastoče nadomestilo za človeško telo. S pomočjo (in - roko na srce - velikokrat tudi žrtvovanjem) teh majnih glodalcev človek raziskuje vse od raka do učinkov vesoljskih poletov. Kljub temu, da je glas nasprotnikov poskusov in testiranja na živalih vse močnejši in mu velikokrat znanstveniki tudi prisluhnejo, pa po drugi strani priznavajo, da bi nekatere raziskave bile težke ali celo nemogoče brez mišk in podgan ali drugih živali.
In v zavedanje, kako pomembne so te drobne živali za človekovo znanost, ter zahvalo za - priznajmo si - neprostovoljno sodelovanje v njej, so jim ruski znanstveniki sklenili postaviti spomenik. "Spomenik predstavlja podobo laboratorijske miške in znanstvenika, saj sta oba povezana in služita istemu cilju," je povedal kipar Andrej Karkevič. "Miška je upodobljena v trenutku znanstvenega odkritja. Če pobliže pogledate njene oči, lahko vidite, da je miška nekaj ugotovila. Vendar tista simfonija znanstvenega odkritja in radost, ki je skrita v vzkliku "Eureka!" še ni izgovorjena."
Nikolaj Kolčinov, direktor inštituta pa je povedal: "Spomenik je posvečen žrtvovanju mišk v genetskih raziskavah, namenjenih razumevanju bioloških in fizioloških mehanizmov, potrebnih za izdelavo novih zdravil."
Inštitut v Novosibirsku so ustanovili leta 1957 kot prvo ustanovo ruske Akademije za znanost, ki se je ukvarjala z genetiko, le štiri leta po tem, ko sta britanska znanstvenika James Watson in Francis Crick ugotovila njeno strukturo in pomen.
