Čeprav je poskuse za razumevanje časa v spanju zelo težko izvesti, je znanstvenikom uspelo opraviti nekaj zanimivih raziskav z ljudmi, ki so sposobni sanjati »jasne« ali »zavestne« sanje. Zavedajo se, da sanjajo, takrat ko se to res dogaja, in pogosto lahko namenoma vplivajo na potek sanj. Tako so v neki raziskavi, ki so jo opravili nemški in švicarski znanstveniki, merili čas, v katerem so ti »zavestni« sanjači opravljali dela v sanjah in budnem stanju. Testiranci so takrat, ko so začeli dejavnost v sanjah, premikali oči levo-desno, ravno tako pa tudi po končanem opravilu.
Rezultati so pokazali
da je za nekatere motorične premike – na primer počep – v sanjah potrebno veliko več časa. Nasprotno pa so za recitiranje pesmice testiranci porabili približno toliko časa kot v budnem stanju.
Znanstveniki so sklenili, da fizične naloge v sanjah potekajo počasneje zaradi odsotnosti povratnih podatkov, ki bi prispeli do mišic, ker se te v sanjah ne premikajo. Za zamujanje sanj bi ravno tako lahko vplivala tudi razlika v hitrosti, s katero živčni sistem obdeluje ukaze v spanju in budnem stanju.
Obstaja še vprašanje
Zakaj imajo nekateri ljudje vtis, da sanjajo izključno, preden se zbudijo. Ena od najverjetnejših razlag je, da se moramo sanj spomniti, da lahko sploh dojamemo, da smo sanjali. Da pa se nečesa spomnimo, moramo biti budni. Ker lahko tiste sanje, ki jih sanjamo ponoči, možgani izbrišejo in pozabijo, je manj verjetno, da se jih bomo spomnili, ko se zbudimo. Ravno tako ljudje najpogosteje sanjajo v fazi REM (faza hitrih premikov oči), ki je pogostejša in daljša, ko se bližamo trenutku prebujanja.
Naj gre nekam tisti, ki si je izmislil tole fensi posteljo, na kateri te kazalec poriva in žuli celo noč!
