Njivska preslica, ki jo danes najdemo predvsem na poljih, travnikih, ob cestah in gozdnih jasah, je živi fosil in hkrati izjemno zelišče, ki mu brez pomisleka lahko rečemo tudi eliksir lepote. Ugodno deluje tudi na skoraj na vse bolezni. Uporabljamo jo lahko za uživanje, za kopeli, obkladke, v lepotne namene in za krepitev zdravja. V ljudskem zdravilstvu je od nekdaj veljala za učinkovito rastlino, ki zaustavlja krvavitve in je uspešna pri zdravljenju bolezni ledvic in mehurja.
Diuretik in krepčilo
Pri nabiranju njivske preslice naj previdnost ne bo odveč. Njena sorodnica močvirska preslica je namreč zdravju škodljiva, saj vsebuje alkaloid palustrin, ki je strupen tako za ljudi kot živali. Njivska preslica ne raste v močvirjih, zato je tam ne iščite, našli jo boste na travnikih in gozdnih jasah. Od nekdaj je znano, da je naravni diuretik, kar pomeni, da žene na vodo, hkrati pa je adstringent (zmanjšuje vnetje) in krepčilo. Uporabljajo jo pri zdravljenju inkontinence ali pri otrocih, ki imajo težave z mokrenjem postelje. Pomaga tudi pri zdravljenju benigne hiperplazije prostate. Kot krepčilo se uporablja za krepitev vezivnega tkiva in pomoč pri prekrvitvi, težavah z želodcem in črevesjem. Prav tako jo uporabljajo pri ozeblinah ter lajšanju revmatskih bolečin. Najdemo jo tudi v raznih kozmetičnih pripravkih, izdelkih proti celulitisu in kot pomoč pri shujševanih dietah.
Nabiramo junija in julija
Zelene poganjke njivske preslice se lotimo nabirati junija ali julija, takrat je namreč zel na vrhuncu rasti. Rastlina sicer nima posebnega vonja, a je presna rahlo slanega okusa. Vsebuje precejšnjo količino mineralnih snovi, kot so silicijev dioksid in vodotopni silikat, aluminijeve in kalijeve soli, ter flavonoide in saponine. Pitje poparka iz preslice tako spodbudi izločanje seča in ugodno vpliva na sečne poti.
