Habsburžani so bili ena najmočnejših, najvplivnejših in najbogatejših družin v zgodovini Evrope. Vladali so Avstriji, Nemčiji, Španiji, Nizozemski in številnim ozemljem, ki so pripadale tem državam. Bili so tudi naši vladarji, potem ko so si počasi prisvojili ozemlja, ki so pripadala Celjskim grofom, in prevzeli krono Nemškega cesarstva in Avstrije.
Toda, kot pravi legenda, njihovo življenje niso predstavljali samo palače, kraljevski dragulji in slaščice, kajti nad družino je viselo prekletstvo. Pravzaprav dve, ali pa tri - odvisno kako štejete.
Prekletstvo krokarjev
Pisalo se je 13. stoletje. Nekega dne je galatni vitez, grof Altenburški odšel na lov v vzhodne švicarske Alpe. V lovskem zanosu je preganjajoč divjad kmalu izginil izpred oči svojega spremstva in se znašel sam med skalovjem. Vendar pa so v teh skalah gnezdili orli. Ti so, braneč svoja gnezda napadli ubogega grofa. Ker ni bilo nikogar, ki bi mu priskočil na pomoč, se je vitez obrnil na Boga. In nenadoma se je od nekod prikazala jata krokarjev, ki je ujede uspela pregnati. V znak zahvale je grof Altenburški ukazal na mestu, kjer so ga krokarji čudežno rešili smrti, zgraditi stolp, ki ga je imenoval "Habisburg", kar pomeni "stolp ujed".
Služabnikom je tudi naročil, naj v stolpu naselijo krokarje in skrbijo zanje. Po stolpu pa so dobili ime tudi njegovi nasledniki, Habsburgovci oz. Habsburžani, kot jim pravimo Slovenci.
Toda že po kakšnih sto letih je eden od potomcev grofa Altenburškega, takrat že z imenom Habsburg, naročil, da stolp spremenijo v mogočen grad in preženejo krokarje. Nekaj ptic je bilo pri tem tudi ubitih.
To pa ni bilo preveč pametno. Od takrat dalje, pravi legenda, so mitični krokarji, ki jim Nemci pravijo Turnfalken, začeli strašiti družino in skozi stoletja postali zanje nekakšen znanilec smrti.
Mitični krokarji, tako govorijo legende, so se prikazali v vsaki bitki, ki so jo Habsburžani izgubili in nekateri trdijo, da so jih videli krožiti in krakati nad giljotino, s katero so obglavili francosko kraljico Marijo Antoanetto, ki je bila habsburškega rodu (njena mati je bila cesarica Marija Terezija).
Prikazali naj bi se tudi v Mehiki, kjer je bil umorjen kralj Maksimiljan I. (tudi Habsburžan) in v dvorcu Mayerling, kjer sta samomor v nikoli do konca pojasnjenih okoliščinah storila kronski princ Rudolf (sin cesarja Franca Jožefa) in njegova 17-letna ljubica Marija Večera (čeprav sta morda bila umorjena). Prikazali naj bi se tudi v Sarajevu, kjer je bil ubit nadvojvoda Franc Ferdinand skupaj z ženo, kar je nedolgo zatem sprožilo prvo svetovno vojno.
Prekletstvo madžarske grofice
Ko je bil habsburški cesar Franc Jožef star 18 let, je ukazal usmrtitev skupine Madžarov, ki so se leta 1848 uprli cesarski nadvladi. Med usmrčenimi je bil tudi 18-letni sin madžarske grofice Karoly, ki je divja od žalosti nad cesarja poslala prekletstvo.
"Naj Nebesa in Pekel uničijo tvojo srečo. Naj bo tvoj rod izkoreninjen. Naj te prizadenejo tisti, ki jih najbolj ljubiš. Naj se zrušijo tvoji otroci in naj tvoje življenje postane razvalina, vendar ostani živ in živi osamljen, v večni žalosti in drhtenju, ko se boš spominjal imena Karoly," je zavpila na državnem balu na Dunaju. "Uresničilo se bo," je vpila, ko so jo služabniki vlekli s prizorišča.
In v naslednjih desetletjih se je prekletsto začelo usresničevati. Že omenjena smrt mehiškega kralja Maksimimiljana I., Franc-Jožefovega brata, njegovega sina Rudolfa in njegove ljubice. Prekletstvu ni ubežala niti njegova žena, prelepa cesarica Elizabeta (Sissy), ki jo je v Švici zabodel neki italijanski anarhist. Neki član njegove družine se je smrtno ponesrečil pri padcu s konja, drugi je živ zgorel v ognju, tretji je izginil na morju. Tudi cesar sam je komaj ušel smrti ob atentatu leta 1853. In živel je osamljeno življenje in doživel tudi smrt svojega naslednika, nečaka Franca Ferdinanda v Sarajevu. Umrl pa je dve leti preden je dokončno propadlo tudi habsburško cesarstvo.
Prekletstvo genov
Resnično prekletstvo pa so Habsburžani nosili v svojih telesh. Ker je družina verjela, da je moč in bogastvo, ki si ju je prigrabila v stoletjih, moč obdržati samo tako, da se poročajo med sabo in tako obdržijo tudi "čisto kraljevo linijo", se jim je zgodilo to, kar se zgodi pri "parjenju med bližnjimi sorodniki". Rojevali so se jim pohabljeni potomci, ki so trpeli za različnimi zdravstvenimi problemi, ki so se pogosto končali s smrtjo že v otroški dobi.
Ena od najbolj značilnih posledic je bila vidna navzven in sicer je to t.i. "habsburška čeljust". Tako ženske kot moški v družini so pogosto imeli izrazito spodnjo čeljust in nepravilen ugriz - v medicini to poznajo kot "mandibularni prognatizem".
Takšna deformacija lahko vpliva na to, da oseba ne more popolnoma zapreti ust, otežuje pa lahko tudi govor. Tako španski kralj Karel II. Habsburški sploh ni mogel govoriti.
Ženske so bile sicer manj prizadete. Ena najbolj znanih Habsburžank, Marija Antoinetta, francoska kraljica, je v svojem času veljala za lepotico. Vendar, kot se je izkazalo, ji je njena sicer malce bolj poudarjena čeljust povzročila še najmanj problemov.
Dokumentarec o prekletstvu Habsburžanov si lahko ogledate tudi v dokumentarni seriji "Preklete rodbine", ki jo ta in naslednji mesec predvajajo na kanalu Viasat History (23. junij, 16. julij, 23. julij)
