Govorimo o pridelku, ki ga tako radi uvrščamo med zelenjavo, čeprav spada med sadje, in če verjamete ali ne, so njegovi sorodniki čili, tobak, jajčevci in krompir. Sicer je trajnica, a v zmernem podnebju uspeva kot enoletnica. Pri nas ga privijamo ob količke, sicer pa se šibko olesenelo steblo po navadi ovije okoli pomožne opore ali drugih rastlin ter zraste v višino od enega do treh metrov. Sprva so menili, da je paradižnik lahko zdravju škodljiv in da njegovo uživanje povzroča rakava obolenja, a današnja dognanja kažejo, da vsebuje številne koristne snovi, ki telo pravzaprav branijo pred nastankom rakavih obolenj in krepijo imunski sistem.
Vir vitaminov, mineralov in antioksidantov
Paradižnik vsebuje velik delež beljakovin, 0,3 odstotka maščob in štiri odstotke ogljikovih hidratov; k temu moramo prišteti še veliko vitaminov, med katerimi prednjačita B in C, minerale, kot so krom, kalij, magnezij, cink in mangan, ter druge snovi, kot so alfa- in betakaroten, lutein, biotin, likopen, in še bi lahko naštevali. Likopen je vzrok, da je paradižnik rdeče barve in da ima številne zdravilne učinke, ki koristijo predvsem pri blaženju bolezni srca in ožilja. Likopen je med drugim del antioksidacijske obrambne mreže v koži, kar pomeni, da lahko samostojno ali v kombinaciji z drugimi hranili poveča zaščitni faktor kože, posredno pa zmanjšuje tveganje za nastanek rumene pege. Likopen naj bi preprečeval tudi raka prostate in pomagal koži, da se zaščiti pred UV-žarki. Kot so potrdili znanstveniki, naj bi nekatere sorte paradižnikov vsebovale celo dvojni odmerek vitamina C, štiridesetkratni odmerek vitamina A in ogromne količine številnih antioksidantov. Menda pomaga zmanjševati tveganje rakavih obolenj dojk, vratu in glave, prav tako pa dokazano zmanjšuje tveganje za nevrodegenerativne bolezni in pomaga zmanjševati simptome povečane prostate.
