Drobnjak je začimba, ki jo skoraj zagotovo najdemo na domačem vrtu, saj je nepogrešljiv v vsaki dobri kuhinji. A naj poudarimo, da ne poskrbi le za prijetno aromo, temveč je tudi prava zakladnica vitaminov.
Zakladnica pomembnih vitaminov
Lahko bi rekli, da drobnjak ob prvem grižljaju spominja na česen, le da je njegov okus veliko blažji. V 100 gramih je kar 50 miligramov vitamina C, kar zadosti 85 odstotkom dnevne potrebe po tem vitaminu. Bogat je tudi z vitaminom A in vitaminom B12, ozka in votla zelena stebelca vsebujejo gorčično olje in saponine ter številne minerale. Drobnjak izjemno blagodejno vpliva na prebavo, saj uničuje črevesne zajedavce. Znižuje krvni tlak in raven slabega holesterola, širi žile, odlično raztaplja sluzi v telesu in krepi imunski sistem. Strokovnjaki so potrdili, da ima diuretični učinek, saj spodbuja delovanje ledvic, s tem pa poskrbi za odvajanje toksinov iz telesa.
Nezahtevna trajnica
Drobnjak je nezahtevna trajnica, ki bo dobro uspevala tako v lončku kot v cvetličnem koritu ali na vrtu. Uspeva v vlažni, močni in tudi peščeni zemlji. Če pa je zemlja prerevna, bodo stebelca porumenela, konice pa porjavele; v takem primeru je dobro zemljo malce pognojiti. Rad ima sonce, tako razvije pokončna, temnozelena stebla, široka od dva do štiri milimetre, ki poženejo iz podzemnih čebulic. Maja ali junija drobnjak požene rožnate do vijoličaste cvetove, nato pa črna semena, ki dozorijo poleti.
Zoper listne uši
Drobnjak ni samo okusno zelišče, temveč je nepogrešljiv tudi pri pripravi naravnih vrtnih škropiv. Porezana stebla prelijemo z vročo vodo in pustimo stati, dokler se pripravek ne ohladi. Ohlajenega prelijemo v razpršilko in ga uporabimo proti listnim ušem, škrlupu in plesnim, ki se poleti pojavijo predvsem na kumarah, paradižniku, papriki, jajčevcih in drugi zelenjavi. Škropimo do trikrat na teden.
