Danec Claus Meyer je v Skandinaviji zelo znan televizijski kuhar in solastnik nagrajene danske restavracije Noma, leta 2004 pa je začel projekt New nordic food, v katerega je vložil kar 11 milijonov evrov. Bistvo projekta pa je predvsem lokalna, domača hrana.
Torej, kratko povedano, govorimo o načinu prehranjevanja, kij se popolnoma razlikuje od vseh diet, s katerimi je večina od nas želela shujšati. A tudi pred to raziskavo so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prehrano, dietami in debelostjo, trdili, da je način prehrane v skandinavskih državah (Švedska, Danska, Finska, Norveška in Islandija) odličen, saj tamkajšnji prebivalci nimajo težav z debelostjo in manj zbolevajo za nekaterimi zahodnimi boleznimi.
Zanimivo, da imajo Skandinavci majhen odstotek predebelih ljudi, kar je zagotovo povezano z vsakodnevno prehrano. Tudi glavni »krivci« za nizko stopnjo obolelih za srčno-žilnimi boleznimi se skrivajo v tradicionalni nordijski prehrani, ki vsebuje veliko rib, dobrega rdečega mesa, mlečnih izdelkov, jagodičevja in polnozrnatega kruha. In seveda ne pozabimo na zdravo nordijsko hojo.
1 kilogram manj na mesec
Nadležno štetje kalorij pri tej dieti ni potrebno. Bistveno je, da jeste zdravju koristno hrano, občasno pa je dovoljen tudi posladek, denimo košček črne čokolade. Dieta je prilagojena hladnemu podnebju v severnih deželah, tako je predpisano pogosto uživanje rib. Poudarek je predvsem na lososu, postrvi in polenovki.
Ribe so izjemno koristne, saj so obogatene z antioksidanti, velika prednost pa je tudi ta, da imajo malo kalorij. Razlika med mediteransko in nordijsko dieto je tudi v tem, da prva priporoča uživanje belega mesa, druga pa nemastno rdeče meso.
Priljubljena je svinjina, tradicionalne jedi pa pogosto pripravljajo s teletino in jagnjetino. Prav tako je veliko divjačine. Jesti je treba tudi žitarice, ki so zelo nasitne. Mednje se uvrščajo pira, rž, oves in ječmen. Nikakor ne gre brez ene od najpomembnejših sestavin v prehrani – zelenjave. Še posebno priporočeno je uživanje zelene solate, zelja in ohrovta. Dieta vključuje veliko skandinavskega avtohtonega sadja, kot so borovnice in brusnice, obogatene z antioksidanti.
Zagovorniki nordijske diete so strogo proti stradanju in zagovarjajo zmernost. Glavni cilj je, da se ljudje vrnejo k prehranskim navadam prednikov. V resnici so principi nordijske prehrane zelo preprosti, glavno vodilo pa je zmernost. Tako finančno kot za vašo vitko postavo se vam izplača v službo nositi že pripravljene obroke.
Kaj jejo Skandinavci?
Divjačina in rdeče meso
Namesto purana in piščanca Skandinavci jedo več rdečega mesa (svinjine, jagnjetine, teletine …) in divjačine (jerebico, jelena, losa), saj dajeta energijo. Iz njihovega primera se torej lahko naučimo, da rdeče meso ni krivo za bolezni srca in ožilja. Arne Astrup pravi, da je rdeče meso bolj zdravo od belega, ker vsebuje visok odstotek L-karnitina, ki nastane iz aminokislin in pomaga pri izgorevanju maščob.
Posušene ribe
Polenovka, skuša, postrv … Vse to so ribe, bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Veliko Skandinavcev ribe je vsakodnevno.
Rženi in ovseni kruh
Skandinavci se v svoji prehrani ne izogibajo žitaricam, saj te zelo nasitijo in pomagajo pri prebavi. Kruh iz polnozrnatih žit bi moral imeti vedno prednost pred belim kruhom.
Jagodičje
Borovnice, brusnice, maline in drugo jagodičje je bogato z antioksidanti, zato ga moramo pogosto uživati. Jagodičje je naravni antibiotik, ki v organizmu uničuje bakterije ter preprečuje uroinfekcije.
Zelje, špinača in ohrovt
Zelenjava mora biti redno na našem jedilniku in zgoraj našteta trojica lepo uspeva tudi v naših krajih: je bogata z antioksidanti, vitamini B, C in K ter tudi z vodo in vlakninami. In še dobra novica – govorimo o živilih, ki jih lahko jemo v neomejenih količinah.
Začimbe
Kardamom, peteršilj, janež, materina dušica, koper in drobnjak so najbolj uporabljene začimbe na severu Evrope. Posebno priljubljen je koper, našli ga boste v kombinaciji s skoraj vsemi jedmi. Prav tako več uporabljajo kis kot olje, kar je tudi nekakšno tiho pravilo nordijske diete.
Zakaj je dobra nordijska hoja?
- V gibanje je vključeno celotno telo. Največji adut nordijske hoje je dodatna obremenitev zgornjega dela telesa, tako da so aktivne skoraj vse mišice – 90 odstotkov.
- Zaradi vključenosti vseh mišic v gibanje je aktivnost lahkotna in zelo pozitivno vpliva na srčno-žilni in dihalni sistem. Pri takem gibanju zaznamo povečan razvoj kapilar po vsem telesu.
- Pri gibanju ni sunkovitih gibov, zato je možnost za poškodbe zelo majhna.
- Izboljša se vzorec hoje, saj koraki postanejo aktivnejši in daljši, nihanje rok izrazitejše – vse to pa vodi k bolj pokončni drži.
- Izboljša se splošno počutje (več energije in življenjske moči), saj se v naravi najlažje odklopimo od vsakdana in se sprostimo ter premagamo utrujenost, jezo, razdražljivost ipd.
- Je ena najboljših aktivnosti za ohranjanje telesne pripravljenosti, še posebej vzdržljivosti, moči, gibljivosti, ravnotežja in koordinacije.
- Je cenovno dostopna.
- Poraba kalorij se v primerjavi s klasično hojo poveča za 20 do 40 odstotkov.
- Srčni utrip je do 20 udarcev na minuto višji.
- Poraba kisika je večja za 25 odstotkov.
- Zmanjšuje ali odpravlja bolečine v vratu, ramenih ter križu.
- Poveča se gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa.
- Razbremenjuje obremenitve skočnega in kolenskega sklepa, kolka in hrbtenice za približno 25 odstotkov.
- Učvrsti mišice nog in zadnjice, prsne, trebušne in hrbtne mišice.
