Ne morem, Urška, da ne bi omenila vaše preteklosti. Slovenci smo si vas zapomnili predvsem po vseh vrstah škandalov, razvpiti ločitvi in seksi oblačenju. Kaj ste se iz tega naučili?
Urška: Ko sem bila veliko v medijih, so me vsi napadali, razčetverili so me. Od vsega tega sem se morala distancirati, da sem dala to skozi. Ob tem sem odrasla. Zdaj bi naredila vse drugače, če bi lahko, ampak ne morem.Imam pa izkušnje. Zdaj sem nova jaz. Intervjujev ne dajem, od tega nič nimam. Tale pogovor z vami je izjema. Če bi živela v Ameriki, bi bila velika zvezda, tukaj pa na moj račun živijo drugi. Napišejo tako, kot hočejo, in ne tako, kot povem v resnici.
Zakaj mislita, da mediji manipulirajo? Razumem, da hočemo neko senzacionalistično kost, a na koncu nima nihče nič od tega.
Urška: Ljudje pač radi berejo grde stvari. V Sloveniji ljudem ni zanimivo, če nekdo uspe, če je dober, če je uspešen v svojem poslu. Tukaj je sosed sosedu »fovš«, samo škandali so zanimivi.
Steffanio: Tudi če je kaj zanimivo, je to kratkoročno, po principu prežveči in izpljuni. Če gledam s plati glasbenika, je tako, da so zadnja leta popularni resničnostni šovi, kar je popolna manipulacija. In kogarkoli mediji dobijo, ga z lahkoto, kot so ga ustvarili, tudi uničijo.
Vaju vabijo v resničnostne šove?
Steffanio: Ja, mene so.
Urška: Mene veliko vabijo, sploh v Srbijo. Pri nas sem že bila vBig Brotherju slavnih, v Srbiji pa v Dvoru slavnih in Parovih.
Kakšne izkušnje imaš iz tega obdobja?
Urška: Veliko sem se naučila, samo sebe sem preizkušala. V šovu si z različnimi ljudmi, s katerimi ne bi bila nikoli v resničnem življenju, a tam si primoran. Izkušnja je zanimiva, preizkušaš svoje meje, po tem znaš ceniti vsakdanje stvari, kot so sprehod, družina, kava s prijateljico. Tega tam ni, za vse se moraš potruditi. Produkcija ti poskuša vzeti vse, da vidijo, kako lahko preživiš brez vsega v groznih razmerah, v mrazu, brez hrane, brez družine, stika z zunanjim svetom. Potisnejo te v ekstremne pogoje, ki jih nisi vajen, in čakajo na tvoje ekstremne reakcije. Nikoli več ne bi šla v »reality«, zdaj imam druge cilje.
Kakšne?
Urška: V tem desetletju, odkar nisem več zvezda rumenih medijev, sem veliko delala na sebi. Našla sem druge prioritete, ne gledam televizije, ne sprejemam nobenih negativnih informacij, sploh ne berem komentarjev ljudi z družbenih omrežij. Ne vem, kaj se dogaja po svetu. Iz svoje okolice sem odstranila negativne ljudi in od takrat se mi dogajajo samo dobre stvari. Živim v svojem svetu, lažje mi je tako. Ne obremenjujem se stvarmi, nad katerimi nimam nadzora. Imam neki cilj, stremim k temu in vse, v kar verjamem, uresničim.
Kako sta se našla v glasbi?
Urška: Že prej sva se poznala na videz, saj je Slovenija tako majhna, vendar se nisva nikoli pogovarjala. Potem pa sva se po naključju srečala na počitnicah v Egiptu ...
Steffanio: Bila sva celo v istem hotelu in sva se začela družiti.
Pa sta si glasbeno in energetsko blizu?
Urška: Ja … in potem si rečeva, zakaj pa ne bi naredila kakega komada, čisto za šalo. Sploh nisva vedela, s kom ga bova izdala, kje bova našla denar, vseeno to niso majhne številke.
Sta sama financirala svojo glasbeno vrnitev?
Steffanio: Deloma, deloma pa sva si našla sponzorja. Producenta sva našla v Srbiji in sva zelo zadovoljna.
Pišeta pesmi o sebi oziroma sta zdaj duet?
Steffanio: Skupaj dajeva ideje. Naslednji komad bo malo bolj balkanski, bolj za žur. Najina glasba je nov žanr, ki je trenutno moderen, trap, reggaeton. Piševa v srbskem jeziku, ker sva bolj prisotna na srbskem tržišču.
Se vama zdi srbski jezik spevnejši od slovenskega?
Steffanio: Definitivno. Najlažje mi je delati v angleščini, drugi jezik je srbski, najtežje pa mi je napisati besedilo v slovenskem jeziku. Zdaj širim obzorja in pišem v srbščini.
Vajin prvi glasbeni videoizdelek ima milijon ogledov. Vaju je to presenetilo?
Steffanio: Glede na to, da sva bolj prisotna na srbskem tržišču, je to lepa številka, a se tu nisva ustavila. Hočeva še več, treba je še bolj garati. Na eni od najmočnejših beograjskih glasbenih založb IDJ, kjer snemajo z največjimi zvezdami Balkana, so bili z našim izdelkom zadovoljni, kar nama veliko pomeni.
Urška: Naslednji komad bova delala za založbo Toxic, ki je veliko delala z Aco Lukasom; ravno se odpravljava v Španijo na snemanje novega videospota.
Spet boš izzivalno oblečena in seksi? Ker v Heroini si bila močno.
Urška: Ja, ta pesem govori o ženski, ki naj bi bila moškemu kot droga. In sem se prilagodila besedilu. V naslednjem videu ne bom tako seksi, gre za drugačno temo.
Steffanio: Če se ženska pri nas obleče izzivalno, jo gledajo, kot da je kriminalec.
Iz naslova vajine pesmi mnogi mislijo, da pojeta o drogi, ne pa o ženski.
Steffanio: Sploh ne. Midva niti alkohola ne pijeva. Heroina pomeni tudi junakinja. V pesmi ugotavljam, da je fatalna ženska boljša od vseh drog.
Urška: Zato sem bila tudi napol oblečena. V Srbiji ni to nič nenavadnega, tam je vsak njihov videoizdelek poln seksapila. Ali pa ameriški videi, vsi so narejeni na tak način. Edino pri nas, ker sem to jaz, je vse narobe. Četudi bi v videu bila v trenerki, bi bilo vse narobe.
Kako se nositi s tem seksi predznakom, ki se je prilepil na vas? V Ameriki in Srbiji je to normalno, pri nas pa ne.
Urška: Zase sploh ne mislim, da sem seksi. Kdor me pozna, ve, da sem v zasebnem življenju oblečena enostavno. Nekaj drugega pa je odrski nastop, tam igraš neko vlogo, tam igram. V zasebnem življenju pa sem čisto navadna, preprosta, običajna punca.
Te pa ljudje še vedno spoznavajo, kamorkoli greš? Stefanio, vi pa se veliko skrivate za očali, za kapicami.
Urška: Še vedno, ja, vendar sem se navadila. Normalno hodim v trgovino, fitnes, savne že izbiram, da so zasebnejše. Včasih dam tudi sama kakšno kapo na glavo, ko hočem imeti mir, da se boljše počutim.
Ni lahko biti slaven v Sloveniji? Ali je to plus?
Steffanio: Slavni v Ameriki živijo od slave, v Sloveniji pa je to samo prepoznavnost.
Urška: Od prepoznavnosti pri nas ne moreš živeti, s tem ne moreš plačevati položnic. Deset let nisem bila na sceni. Takrat je bila tudi glasba bolj postranskega pomena. Zdaj imam močnejšo željo kaj narediti na tem področju. Hočem ustvariti nekaj, česar še nihče ni.
V Sloveniji ne bosta nastopala?
Urška: Bova, a zdaj še ne. Zdaj imava več nastopov v Srbiji in Nemčiji. Tam je čisto drugi svet.
Kakšna je razlika delati glasbo za slovensko tržišče ali za srbsko?
Steffanio: Že pet, šest let se trudim, da bi se vrnil na glasbeno sceno, a sem spoznal, da ne bo učinka, sploh ker delam tako imenovano moderno glasbo, pri nas pa za to zvrst ni dovolj publike. Pri nas so zdaj popularni Tanja Žagar, Werner ali Luka Basi, a to je glasba, ki se je delala pred tridesetimi leti. Nič nimam proti njim, vendar je to za širšo množico, kar mene ne zanima.Vedno sem hotel kaj novega, nekaj modernejšega, kar je za razmere v Sloveniji zelo težko.
Urška: V nobeni stvari nočem biti povprečna. Vedno hočem tisto, za kar drugi menijo, da ni možno.
Saj zato si, v navednicah, problematična, ker pri nas najlažje preživiš, če se zliješ s povprečnostjo.
Urška: Jaz nočem biti ovca v čredi.
Steffanio: Oba imava vero. Stoodstotna sva, saj sva pridna, delavna, da bova uspela. Zanimivo je, da sva morala iti prek naših meja, da sva našla ljudi, ki znajo ceniti kakovost, da znajo ceniti moment, ko sam narediš komad, kar se v Srbiji zelo ceni. Tam delajo različno glasbo, vseh vrst žanrov.
Od glasbe pa še ne moreta živeti?
Steffanio: Ne še. A sva na dobri poti. Že posneti video je velik finančni zalogaj. Ravno odhajava v Španijo, kjer bova snemala videlo za pesem Odo ja u Beograd.Z nama gre cela produkcija, okoli 40 ljudi. Pri nas se spot po navadi posname v dnevu ali dveh, na nekem hribu, in to je to.
S čim torej trenutno služita denar?
Steffanio: Ukvarjam se z vsem, kar zadeva avdioprodukcijo, sinhroniziram risanke in snemam oglase.
Urška: Imela sem kozmetični salon, še vedno se ukvarjam s tem.
Steffanio, vem, da ste preživeli hudega raka.
Steffanio: To je bila največja kalvarija, ki sem jo dal skozi. Bil sem zelo blizu temu, da me ne bi bilo več. Potem sem spremenil način življenja, tudi prioritete sem zamenjal. Zelo sem hvaležen za to izkušnjo. Ne hodim več ven, družina mi je najpomembnejša. Ko sem bil najbolj na dnu, sem ostal sam z mamo. Takrat sem spoznal svojo ženo in se mi je življenje obrnilo za 360 stopinj. Tudi pri glasbi sem dobil več samozavesti, da ne bom delal več za Slovenijo. Osredotočam se na tujino, ker vem, da sem talentiran. Potrdilo o tem sem dobil zunaj, naj nadaljujem s glasbeno kariero, in to bom delal še naprej.
Vi ste srečni v ljubezni. Kaj pa vi, Urška?
Urška: Tudi za mano so težke izkušnje. V ljubezni prav tako. Priznam, da je bilo težko. Ob vseh težkih situacijah mi je samo mama stala ob strani, milijarda prijateljev je v hipu izginila. Ko je doma veselje in lepe stvari, je okoli tebe kup ljudi, ko pa so težave, ostaneš sam. A če ne bi bilo teh izkušenj, ne bi postala to, kar sem. O ljubezni ne bom več javno govorila. To je moje zasebno življenje, ki ga bom ohranila zase, lahko pa povem, da sem srečna kot že dolgo ne.
