Žiga Sedevčič, predsednik organizacije Dobra družba
Kako bi bila videti »rdeča četrt« v Ljubljani?
Najprej naj povem, da to ne bo četrt, kot ulica, ampak bi šlo za nekakšno ekonomsko cono, ki je stran od mesta, torej ne bi bila v neposredni bližini urbanih naselij, vrtcev in šol. Ne bi šlo za cono, kakršno poznajo denimo v Amsterdamu. Slovenija ima svoje kulturno in zgodovinsko ozadje, zato tega ne moremo kopirati iz drugih držav, temveč moramo prilagoditi lokalnemu okolju. Vse primerjave s tujino so neumnost in so nedopustne. Ponekod so tovrstne četrti zelo nehumane. Različna dekleta v izložbah in podobno prinašajo izjemno ponižujoče sporočilo. Tega pri nas ne želimo. Bili bi posamezni objekti z različnimi tematikami. Videti bi bila kot industrijska cona, le da manjša in precej bolj zabavna.
Rezultati ankete:
Ali podpirate odprtje rdeče četrti v Ljubljani?
Da – 76,5 %
Ne – 18 %
Nimam mnenja – 5,5 %
Ali so se z občine že odzvali na prošnjo za sestanek?
Z občine se še niso odzvali, so se pa odzvali nekateri mestni svetniki, njihov odziv je pozitiven.
Kje bi bila ta četrt? Že imate v mislih kakšno konkretno lokacijo?
Imamo nekaj lokacij, ki bi jih lahko predlagali, a se zavedamo, da ima občina že vnaprej urejeno urbanistiko, tako da se v to ne bomo vpletali, naj oni določijo lokacijo. Smo pa pripravljeni sodelovati na vsaki točki.
Kako bi poskrbeli za spolne delavce v tej coni?
Zavedamo se, da so spolni delavci stigmatizirani, zato bi bilo v prvi vrsti poskrbljeno za diskretnost. Delavci bi bili samostojni, pripravljamo sicer register sindikata spolnih delavcev, ki bo vpogled v podatke ponujal samo nam oziroma na podlagi sodnega naloga. V coni bi postavili varne točke, kamor bi se lahko zatekel delavec v primeru napada ali kakršnegakoli občutka ogroženosti. S policijo bi se dogovorili o kontrolnih točkah. Kar zadeva skrb za zdravje, pa je to težko nadzirati. Na splošno je težava, da država te obrti ne regulira. Predvsem mislim, da je treba na tem področju informirati, ozaveščati, vključevati te ljudi, da se sami zavedajo, kako pomemben dejavnik je zdravje.
Kako razširjena je po vaših podatkih prostitucija v Ljubljani?
Po naših ocenah je spolnih delavcev v Ljubljani vključno z erotičnimi maserkami, plesalkami in prostitutkami okoli 800. Gre tudi za turistične spolne delavce, ki prihajajo k nam na delo za nekaj mesecev, večinoma iz Bosne, Srbije, Rusije, Venezuele in Kolumbije. Iz zadnjih dveh držav prihaja precej transvestitov. Delujejo po raznih apartmajih, stanovanjih …, torej povsem nenadzorovano. Ob tem naj opozorim, da se večina teh oseb samostojno odloči za to delo, zaradi lastne želje in različnih vzgibov. Delež oseb, ki to počnejo pod prisilo, je izjemno majhen. Obstaja sicer, zanje je treba poskrbeti, jim pomagati, a večina to počne prostovoljno. Zato ob tem pozivam razne organizacije, ki poudarjajo, da je prostitucija prisilno delo, da nehajo demonizirati to branžo.
Kako nevarna je prostitucija pri nas?
Tovrstno delo je lahko nevarno podnevi in ponoči, imeli smo že napade z orožjem na posameznice. Največji problem je stanovanjska prostitucija, ki se dogaja v mestih. Kot sem že prej omenil, je povsem nenadzorovana, gre za srečanje med spolnim delavcem in stranko, pri čemer je prvi popolnoma nezavarovan. V barih je že bolj varno, ker je tam več ljudi. Prav tako bi bila rdeča četrt zaradi obiskanosti bolj varna. Spolni delavci na ta način niso prepuščeni samim sebi.