Nikar naj vam ne bo nerodno. Niste edini, ki v času stresa ali žalosti uteho iščete v hrani. Večina danes svoje čustvene težave, stres, osamljenost, jezo in podobno rešuje s hrano, pri čemer po večini posega po »prepovedanem«. Govorimo seveda o sladki in mastni hrani, ki pusti vidne posledice na telesu. S tem ni v resnici nič narobe, če se pojavlja le občasno. Toda če se z volčjo lakoto spopadate dnevno, je to vsekakor alarm, ki ga nikar ne ignorirajte.
S hrano gasite neko potrebo
Raziskava ameriške univerze v Marylandu je pokazala, da je kar 75 % prenajedanja povezanega s čustvi. Ljudje jih prevečkrat poskušajo zatlačiti pod goro hrane, namesto da bi se s težavo, ki je ne nazadnje sprožila občutek lakote, konkretno spoprijeli. Verjetno se vsi strinjamo, da je sladoled veliko boljši kot enourna telovadba … no, vsaj dokler ne stopimo na tehtnico.
Ko je naše telo pod stresom, hrepeni po nasitni in škrobnati hrani, ki sprošča in umirja. A različna čustva naj bi tudi sprožila hrepenenje po različni hrani. Medtem ko srečni ljudje večkrat posežejo po pici, žalostni raje vase zmečejo sladoled in čokolado, zdolgočaseni pa čips. Po čem pa posegate vi?
Najpogostejši razlogi za čustveno prenajedanje
· Stres
· Kopičenje čustev
· Dolgočasje
· Občutek duhovne praznine
· Navade iz otroštva (hrana kot nagrada za dobro delo)
· Vpliv okolice
· Rutina (sladkarije ob gledanju televizije itd.)
Čustveno lakoto je precej preprosto ločiti od prave, a to ne pomeni, da se je je preprosto znebiti. Kako jo torej prepoznate?
1. Čustvena lakota napade v trenutku
Prava lakota se razvija postopoma, pri čustveni pa občutimo t. i. napad lakote. Pojavi se s stresnimi situacijami, ki sprožijo neljuba čustva, kot so žalost, jeza in strah.
2. Čustvena lakota zahteva točno določeno hrano
Pri pravi lakoti nas lahko poteši katera koli hrana, saj je bistveno le, da dobimo nekaj hranljivega. Pri čustveni lakoti hrepenimo po točno določeni hrani, in nič drugega se nam ne zdi dovolj dobro.
3. Čustvene lakote ne čutimo v želodcu
Kot je že jasno, pri čustveni hrani ne gre za kruljenje želodca, ampak misli. Tam se zaradi stresa razvije želja po hrani, po nagradi, po utehi, ki ne spusti, dokler občutek, ki je bil sprožilec, ne mine. Osredotočeni smo na specifičen vonj, okus ali strukturo.
4. Čustvena lakota vodi v prenajedanje
Čustvena lakota izhaja iz želje po zatrtju nekaterih občutkov, kar pa je težko narediti. Ker ni povezano s polnostjo želodca, se kaj hitro zgodi, da zaužijemo dvojno ali trojno porcijo. Po drugi strani prava lakota zadovoljuje fizične potrebe telesa in izhaja iz želje po gorivu, energiji, zato občutek sitosti na koncu prekine prehranjevanje.
5. Čustvena lakota vodi v nezadovoljstvo
Če ste se kdaj srečali s čustveno lakoto, potem veste, da se po hranjenju še vedno ne počutite boljše, temveč kvečjemu slabše. Zaradi prevelike količine zaužite hrane se pojavi občutek krivde, česar pri pravi lakoti ni.
Ko se ujameš v začarani krog
Težava nastane, ko nehamo poslušati svoje telo in se začnemo prenajedati. Hrepenimo po hrani, ker želimo z njo potlačiti nekatera čustva, se potolažiti, kdaj tudi nagraditi. A čeprav morda za nekaj trenutkov občutimo srečo, ta hitro izpuhti in na plan privre krivda. Zakaj sem toliko pojedla? Zakaj ne morem nehati? Samo redim se! Tako se spet postavimo v stresno situacijo, ki potrebuje tolažbo – hrano. In cikel se ponovno začne.
Skoraj vsakdo se vsaj enkrat sooči s čustvenim prenajedanjem. Ta traja nekaj časa in potem izgine. Vendar obstajajo ljudje, ki jim hrana naenkrat postane smisel življenja. Postane središče vsega. Hrana je nenehno prisotna v njihovih mislih, skorajda vsako čustvo pa tudi sproži občutek lakote. Če se oseba s tem ne spoprime, lahko kaj hitro pride do čezmerne telesne teže in slabega počutja.
Kaj torej narediti?
Hrana ima pri čustveni lakoti vlogo obliža. Pomaga, a le za nekaj časa. Za soočanje z občutki morate tako najti alternativo, če ne želite na koncu v svoje življenje povabiti še diete. Morda bodo alternative od vas zahtevale nekaj več dela, a na koncu dneva vas bodo vsekakor pustile veliko bolj zadovoljne, kot bi vas deset rebrc čokolade. Če se počutite osamljene, pokličite koga. Ste živčni? Zaplešite na svojo najljubšo skladbo ali se izživljajte nad stresno žogico. Utrujenost je najboljše odpraviti s toplim zeliščnim čajem, ki ga srkate ogrnjeni v toplo odejo ali med uživanjem v topli kopeli, obdani s svečami. Morda je najtežje rešiti dolgočasje, saj je pri njem glavni problem ta, da se nam takrat v resnici ne da početi ničesar. Morali se boste brcniti in oditi na spontan izlet, morda v kino ali najti nov hobi.
Okvirček: Volčjo lakoto najhitreje odpravi kamboška garcinija, saj poviša raven hormona sreče serotonina.
Okvirček: Včasih je občutek lakote v resnici le znak dehidriranosti telesa.
Za konec vam prilagamo še nekaj nasvetov, kako se spopasti s čustveno lakoto in jo na koncu tudi premagati.
1. Ko napade lakota, pomislite, kaj se vam trenutno dogaja (stresne razmere, strah, žalost itd.).
2. Dovolite si občutiti čustva (s solzami ni nič narobe).
3. Pišite dnevnik prehrane in čustev (kdaj ste pojedli kaj).
4. Obrok jejte v miru (brez motilnikov, kot so televizija, telefona itd.).
5. Jejte počasneje.
6. Raziščite, kdaj jeste, in najdite nadomestno aktivnost (osamljeni pokličite prijatelja, pod stresom telovadite ali prakticirajte jogo, utrujeni spremenite spalne navade).
7. Namesto po hrani posezite po kozarcu vode in počakajte pet minut (če ste še vedno lačni, pojejte nekaj zdravega).
