Samota se zdi včasih strašljiva in instinktivno se ji poskušamo umakniti, če se počutimo osamljene, depresivne, neizpolnjene in izgubljene. Toda vedno več ljudi živi samih po lastni izbiri. Samsko življenje ima svoje prednosti in svoje izzive: čeprav se nam ni treba prilagajati drugim, je še vedno dobro, da ohranjamo mrežo odnosov s prijatelji in sorodniki, s katerimi se razumemo. Iz nekaterih odnosov izstopimo namerno, ker so za nas preveč toksični, pretirana izoliranost od drugih ljudi pa je lahko izziv za naše duševno počutje in med samostjo in druženjem je dobro ohranjati ravnotežje.
Sami s sabo – v najboljši družbi
V otroštvu se nam samota pogosto zdi kot kazen in pozneje se zlasti bojimo, da bi bili na stara leta sami. Za ljudi, ki imajo radi samoto, družba včasih meni, da so čudaki, deležni so celo nalepk, da so asocialni, kot da bi nekako ogrožali prevladujočo pripadnost večine širši družbi. Še huje, samotarski ali samski ljudje so deležni pomilovanja, kot da so čudaki, ki ne znajo shajati v paru ali skupini, in zdi se, kot da je svet nastrojen proti samotnim popotnikom skozi življenje. In vendar se moramo naučiti biti sami, če smo samski ali ne. Klepeta drugih, druženja, glasbe, vsega, s čimer zapolnjujemo tišino, pogosto niti ne poslušamo, ampak samo bežimo pred tem, in to je hkrati beg pred seboj in pred osebo, ki nas najbolj pozna in ima potencial, da nas lahko najbolj ljubi: to smo mi sami. Živeti sam pomeni, da prej dojamemo, da smo sami odgovorni za svoje življenje, naučimo se bolj ceniti svoje zmožnosti za usmerjanje in spreminjanje življenja in za neuspehe ne moremo več kriviti drugih. Veliko je spoznanj in uspehov, ki jih lahko dosežemo le sami, in kljub občasnim dvomom, strahovom in težavam, ki jih samsko življenje prinaša, je takšno življenje lahko tudi zelo nagrajujoče.
Premagajte osamljenost
Samota je darilo, ki si ga podarimo sami. Če znamo z razumevanjem sprejeti lastno ali tujo potrebo po samoti ter v njej uživati, je lahko to neprecenljivo. Če pa se počutimo nezadostne, ko smo sami, lahko raziščemo, zakaj se ne sprejemamo in kaj bi radi postali, da bi bili bolj zadovoljni. »Sebe« lahko vedno ustvarimo na novo, zamenjamo smer in vnesemo sveže spremembe, ki nas bodo zaposlile in odvzele čas za razmišljanje o osamljenosti, saj bomo predano delovali v smeri izpolnjevanja novih vizij. Včasih k občutku osamljenosti prispeva občutek nekoristnosti, da nismo nikomur potrebni, vendar lahko ta občutek odpravimo, če si na primer omislimo hišno žival, sobne rastline, poiščemo kako prostovoljno delo in koga drugega razbremenimo občutkov osamljenosti. Ko s svojo družbo polepšamo dan nekomu drugemu, naj gre za obisk, klic po telefonu, sporočilo po elektronski pošti, vse te malenkosti lahko osmislijo tudi naš dan in nam preženejo »osamljenost«. Če si lepo uredimo svoj osebni prostor, bodisi da je to soba doma ali pisarna, ali če imamo lep kotiček v naravi, kamor radi zahajamo, nas bo bogatilo že bivanje v tem lepem okolju. Samota nam ne bo nadležna, če bomo opazili, kako lahko sami še globlje občutimo energije prostora.
