Poleg jaslic in božičnega drevesa praznike zaznamujejo bogato obložene mize. Med sladkimi dobrotami, po katerih iz kuhinj zadiši že pred božičnim večerom, je nepogrešljiva potica, značilen pa je tudi božični kruh. Predlogov za praznični jedilnik je mnogo, vsak pa si ga prilagodi okusu in hišni tradiciji, ki je po Sloveniji raznolika.
V času pred božičem, ki je za mnoge najbolj družinski med prazniki, se v domači kuhinji širi vonj po dobrotah. V trgovskih centrih nemalokrat zmanjka zalog za ta čas najbolj priljubljene hrane, za med gredo bakala, pršut, losos, ribe. S polic hitro izginjajo tudi sestavine za praznično peko sladic - orehi, maslo, cimet, suho sadje, rum, kvas.
Nepogrešljiva potica in božičnik
Zlasti nepogrešljiva na praznični mizi je tradicionalna slovenska potica. Za nekatere, zlasti starejše in izkušene roke, je peka potice mala malica, za druge pa svojevrsten izziv. Ime sicer izvira iz besede "povitica", ker je povita.
Celotno ime običajno dobi po nadevu. Najstarejši so orehovi, pehtranovi, lešnikovi, rozinovi, skratka iz živil, ki so jih ljudje imeli doma. Pozneje smo začeli uporabljati še druge sestavine, kot so mak, kokos, mandlji, nekateri dodajo tudi kavo, kakav ali med, s katerim so včasih sladili potico. Receptov je veliko, včasih pa ga še prilagodimo "hišnemu okusu" in tradiciji v posameznih delih Slovenije. Ponekod je razširjena denimo "potratna" potica, ki je iz več sestavin, prava poslastica je tudi potica iz suhih hrušk, pa slana potica oz. špehovka.
Potico najdemo na prazničnih jedilnikih v skoraj vseh kuharskih in slaščičarskih priročnikih. Etnolog Janez Bogataj ji namenja posebno pozornost med drugim v knjigah Potice iz Slovenije ter Slovenska potica - vseh sladic kraljica. Slovenija je leta 2017 zaščitila slovensko potico, za začetek orehovo, orehovo z rozinami, pehtranovo, pehtranovo s skuto in rozinovo.
Na božični praznični mizi je tudi t. i. božični kruh, ki ima v posameznih delih Slovenije različna imena, med drugim božičnik, poprtnik, župnek, badnjak. Običajno gre za bogat in okrašen božični kruh, ki je včasih na mizi ostal vse do svetih treh kraljev.
V ospredju rum, med, suho sadje, orehi in cimet
Zlasti na Primorskem je za božične praznike uveljavljen panettone, italijanski praznični kolač. V trgovskih centrih ga je moč dobiti v številnih industrijskih različicah, polnjen je z mandlji, suhim sadjem, čokolado ... Lahko pa ga pripravimo tudi sami. Sicer pa za božič zadiši tudi po drugih sladkih dobrotah, pri čemer so med sestavinami zimskemu času primerno v ospredju rum, med, čokolada, suho sadje, orehi in cimet. Gospodinje piškote tudi okrasijo bolj kot običajno, najpogosteje z beljakovim ali čokoladnim prelivom.
Ob sladicah in čaju ali kuhanem vinu se družine po starem običaju zberejo na sveti večer oz. po polnočni maši. Včasih je dan pred božičem veljal post in čeprav to ni več pogosto, se nekateri še danes držijo temu ustreznega jedilnika ter običajno pripravijo ribo.
Bogata miza, da še kozarca ni kam postaviti
Kuharski priročniki in spletni portali ponujajo vrsto idej in kombinacij za pripravo prazničnega jedilnika, ki je na božični dan bogat, sestavljen iz več jedi. Tudi kozarček vina, ki ga skrbno izberemo glede na vrsto hrane, ne sme manjkati. Izziv je ob tem priprava mize, ki mora biti praznično okrašena.
"K vzdušju poleg božičnega okrasja sodi tudi bogato pripravljena miza, ki je pogrnjena s skrbno izvezenim belim prtom in mora biti tako polna, da še kozarca ni kam postaviti. Blagostanje na božični mizi pomeni željo po blaginji v prihodnjem letu," je navedeno v knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom.
