O figah je znanih toliko zgodb, da bi lahko napisali cel roman. Cenili so jih že v antiki in jim pripisovali celo vrsto lastnosti. Trdili so, da vračajo vitalnost in spolno moč, da pomlajujejo ter zbistrijo um. Grškega filozofa Platona, velikega ljubitelja fig, so menda posmehljivo imenovali kar jedec fig. Prijateljem je priporočal, naj jih jedo čim več, saj spodbujajo miselne procese in krepijo spomin.
Prav toliko kot zgodb je tudi receptov s figami. Največ jih je iz Sredozemlja, kjer rastejo mogočna drevesa sort, ki rodijo sadeže od spomladi do pozne jeseni. Figa je že sama po sebi odlična sladica ali kar obrok, če se jih najemo. Kljub temu so jih od nekdaj pripravljali na različne načine. Uporabljali so jih za pecivo, kuhanje žganja, sušenje ... In tudi v sodobni kulinariki so pravi izziv s svojo barvo in mehko sredico. Ponudimo jih lahko s salamami in sirom, še picam, tistim inovativnim, lahko dodamo njihove koščke. Ali na primer s pršutom, ki je slan, vendar ima sladek odtenek okusa, ki se poveže s sadežem v harmoničen grižljaj. Tako nastane svojevrsten kontrast, poudarek nasprotja med slanim in sladkim, ki povzroči pravo eksplozijo okusa.
Preberite tudi: Njoki s papriko. Kliknite TUKAJ!
Pa tudi prazniki ob koncu leta bi bili brez suhih fig dolgočasni in pusti. Miklavž bi bil brez njih v zadregi, tako kot tudi vsi, ki pečejo odlično pecivo. Še namig: potica z nadevom iz suh fig je čudovita.
Jesenska solata s figami
Za 4 osebe
Priprava: 15 minut
Sestavine: 4 fige, 300 svežih listov različnih solat (rukola, špinača, radič, zelena solata), 50 g belega sira, oljčno olje, žlica limoninega soka, žlička gorčice v zrnju, sol, poper.
Priprava: Solatne liste očistimo in operemo v vodi, nato jih temeljito odcedimo. Preložimo jih v skledo. Iz olja, limoninega soka, gorčice, soli in popra naredimo preliv. Sir narežemo na koščke, ga potresemo po solati v skledi, nato jo pokapljamo s prelivom in premešamo. Preden jo postrežemo, nanjo dodamo nekaj narezanih svežih, zrelih, a še čvrstih fig.
