Redno kolesarjenje pomaga ohranjati oziroma izboljšati telesno pripravljenost in vzdržljivost, zlasti če kolesarimo tako hitro, da se nekoliko zadihamo, spotimo in se nam dvigne srčni utrip. Kolesarjenje s hitrostjo od 15 do 20 kilometrov na uro je že dovolj intenzivno.
BREZ POSEBNIH PRIPRAV
Posebne priprave za začetek kolesarjenja niso potrebne, a je treba dolžino poti prilagoditi telesni pripravljenosti. Pomembno je, da se ob prvem izletu s kolesom ne precenjujemo, zlasti če smo bili dotlej manj telesno dejavni. Pri kolesarjenju so obremenjene druge mišične skupine kot pri hoji, teku ali vsakdanjih aktivnostih, zato naj bo prvi izlet krajši in po ravnem terenu. Če imamo potem občutek, da bi lahko kolesarili še dlje, čas na kolesu počasi podaljšujemo.
NA KAJ BODIMO POZORNI
Pomembna ovira pri kolesarjenju so težave s sluhom in vidom. Če ne slišimo prometa okoli sebe in ne vidimo dobro prometnih znakov in okolice, je to nevarno tudi za druge udeležence v prometu. Težave z ravnotežjem prav tako onemogočajo varno kolesarjenje, saj je nevarnost padcev in nezgod velika. Kolo odložimo, čim se pojavi kakršnakoli bolečina, zlasti bolečina v prsih ali nenadna slabost, vrtoglavica ali omotica.
VSAJ 2,5 URE NA TEDEN
Odrasli potrebujemo za ohranjanje zdravja vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma vsaj pol ure na dan. Pri tem je pomembno, da aktivnost ni krajša od deset minut. Rezultati zadnje raziskave Eurobarometra o športu in telesni dejavnosti sicer, žal, kažejo, da se skoraj 60 odstotkov državljanov Evropske unije le redko ali nikoli ne rekreira oziroma ukvarja s športom. V Sloveniji se nikoli oziroma le redko rekreira polovica prebivalcev.
