Nič nenavadnega ni torej, da duhovni terapevti svoje seminarje in delavnice prirejajo na morda na prvi pogled zelo nenavadnih krajih.
Energijska svetovalka Andreja Novak si je za svoje večdnevne delavnice Jasnovidnost iz Svetlobe že pred leti izbrala skoraj neznan otoček pri Šibeniku – Krapanj. Čeprav je za udeležence malce neugoden, saj je od Slovenije oddaljen več sto kilometrov, pa se vsi, ki so na njem kdaj z Andrejo bili, tja z največjim veseljem vračajo: »Ker nam toliko da,« pravijo v en glas.
Kje je skrivnost teh posebnih krajev, kot je Krapanj, smo povprašali kar Andrejo, ki ga je »odkrila«.
Je razlika že v tem, ali delate z energijami v svoji ali tuji državi?
Ja, razlika je velika, kje in seveda kako poteka energijsko delo. V Žalcu smo si že v preteklih letih »zgradili« dober energijski prostor, ki dobro služi določenim izobraževalnim in transformacijskim delavnicam, a takšna, kot je Jasnovidnost iz Svetlobe, potrebuje več svobode v energijah.
Na tej delavnici udeleženci namreč širijo »meje« svojega zavedanja ves čas, 24 ur na dan, zato je smiselno, da se ne ukvarjamo s tem, kaj jih omejuje, temveč se lahko sproščeno, jasno in čisto ukvarjamo z vsebino. Zato so te delavnice prebojne v smislu zavedanja energij v vse smeri, širjenja lastne zavesti in udeleženec naredi v nekaj dneh delavnice na otoku Krapanj toliko, kot bi v Sloveniji ali kjerkoli drugje na celini naredil v nekaj letih. Vem, da se bere skorajda nemogoče, a tako pač je.
Verjetno gre tu tudi za odmik od energijskih karmičnih mrež, ki jih nosi vsaka država?
Slovenija ima energijsko močne karmične mreže, ki se že kar nekaj časa na srečo oziroma zaradi truda ljudi, da bi bilo drugače, majejo. V njih je seveda tako dobro kot slabo. Sistemi hote ali nehote skozi varstvo in izobraževanje predajajo določene kvalitete, ki omejujejo individualno rast in razvoj.
Mreže Slovenije seveda nosijo v sebi tudi močan zapis krščanstva, ki se zlije v slovenski energijski zapis, ki močno ovira napredek in osebno rast.
Najbolj obremenilne misli, ki jih ima večina tečajnikov, izhajajo bodisi iz družine bodisi iz okolja, zares pa iz energijskih mrež Slovenije: »meni to ne bo šlo«, »vsem gre bolje kot meni«, »nisem vredna, da se mi življenje kar tako sproščeno spremeni« …
Kako bi jih lahko ozdravili?
Mreže Slovenije bodo vedno obstajale. Edino resnično spremembo je mogoče narediti tako, da vsak posameznik opusti stare, omejujoče, a varne – nespremenljive energijske mreže in začne (so)delovati z novimi, Svetlobnimi mrežami Sodelovanja in Blagostanja, kjer je prostor za vsakega in za vse v pozitivnih odnosih in novih vrednotah.
In ko stopimo čez mejo, kaj se zgodi – druge mreže na nas ne morejo vplivati?
Tako je. V naših energijah nimamo zapisa tujih mrež, zato smo lahko bolj takšni, kot smo v svoji resnici, v svoji pravi osebnosti. Tako lahko posameznik opazuje svoje počutje, ko prekorači mejo … Kdaj in kje se njegove energije odzovejo, da lažje zadiha in se začne počutiti bolj svobodnega.
Zakaj je delo z energijami lažje (ali boljše) na otoku kot na celini?
Otok, še posebej če je takšen, kot je Krapanj – majhen, brez večjih nakupovalnih centrov, brez avtomobilov in drugih sistemskih stvari, je energijsko čist. Obdaja ga morje, ki skupaj z vetrom skrbi, da se energije sproti sproščajo, spreminjajo.
Kako ste »našli« Krapanj?
Krapanj sva s prijateljico in sodelavko »odkrili« kot najboljši energijski kraj za najino delo. Našli sva ga »ponovno«, ker sva ga iskali. Dvajset let nazaj so naju energije vodile redno na vse kraje v bližini otoka, tako da sva se ga ponovno »spomnili« nekaj let nazaj, da »zdaj je pa čas, da ga greva pogledat …«
V čem je ta otok poseben?
Na otoku Krapanj so ves čas prisotna Polja Miru. Tam je velik del gozda, predvsem borovcev, ki s svojo energijo ohranjajo Polja Miru. Tako imamo tam resnično bivanje z energijami v realnosti, kar v Sloveniji še ne znamo na takšen način v tolikšni meri. Otok se da prehoditi v 45 minutah, kar je odlično, ker človek dobi občutek zmogljivosti. Otok podpre v njem vedenje, da se da.