Prebivalci ruske avtonomne republike Jakutija, dela Sibirije, kjer se nahajajo mesta z najnižjo izmerjeno temperaturo na svetu, po sedemmesečni zimi običajno odprtih rok pričakajo julij. Takrat se lahko za razliko od zimskih dni, ko sonce na nebu vztraja pičli dve uri na dan, veselijo kar dvajseturne dnevne svetlobe. Razen če se piše 20. julij 2018.
Ko so se lokalni prebivalci vsaj dveh območij v Jakutiji prejšnji petek zazrli v nebo, jim je pogled na sonce zastrl skrivnosten pojav, nad pokrajino pa je kar tri ure vztrajala skrivnostna tema. Nebo je prekrivala nenavadna rdeča meglica, vse kar so videli, pa so bile sence zgradb in dreves. Da je bilo vzdušje še bolj zlovešče, je poskrbel gost zrak, poln umazanega prahu. Po navedbah domačinov se je bilo nemogoče sprehajati po ulicah, ko pa se je končno zjasnilo, pa so bili sodi, prej polni vode, zdaj polni blatne brozge, medtem ko je gladino jezera prekrivala plast umazanije. »Hudičevo delo,« so dejali za časnik The Siberian Times.
Pa je res kriv zlodej?
Strokovnjaki pravijo, da je šlo resda za »peklenski« pojav, a da v njem ni bilo nič hudičevega. Krivi naj bi namreč bili obsežni gozdni požari, ki pestijo celotno območje Sibirije in ki so od maja letos upepelili že več deset tisoč kvadratnih metrov gozdov, dim in aerosole, ki so se s tem dvignili v ozračje, pa so zaznali tudi v krajih na drugi strani našega planeta. Zaradi požarov, ki so besneli 3. julija, se je v ozračje denimo sprostila tako velika količina gostega dima, da je oblak v enajstih dneh prepotoval severovzhod Rusije in Aljasko ter se začel redčiti šele v osrednji Kanadi. Tako gost dim pokrajino zlahka zavije v noč, zrak pa napolni s škodljivimi plini in drugimi onesnaževalci, so zapisali strokovnjaki pri NASI. Najverjetnejši krivec je torej znan, a oblasti uradnih ugotovitev do današnjega dne še niso objavile, hudiča pa nikdar ne gre odpisati tako zlahka.
