Naša pot je edinstvena. Vsi smo edinstveni. Z nikomer si nismo enaki – zato ne v okolju ne v družbi ne moremo najti potrdil, da nekaj delamo prav.
Dreamstime
Drugi ljudje v nas vidijo sebe – kritike, ki nam jih namenijo, predstavljajo le njihove omejitve in strahove.
Edini zagotovili, da nekaj delamo prav, sta naš notranji čut in naše zavedanje, ki nam dajeta vedeti, da ne glede na to, kaj storimo, ravnamo pravilno.
»Zaupati moramo samo sebi in ne smemo dovoliti, da se nas dotaknejo ali celo ganejo mnenja drugih ljudi, ker ne vedo, kaj čutimo. Ne vedo niti, kaj želimo in na kakšen način bi to radi dosegli ter izkusili. Tega pogosto ne znamo razložiti niti sebi, saj gre le za neko dovršeno celoto občutkov. Gre za vedenje oziroma zavedanje,« je dejala intuitivna svetovalka in pisateljica Katja Mihelčič.
PS
Katja Mihelčič: »Vsako izkušnjo opredelimo za dobro ali slabo. A če smo mi nekaj interpretirali kot slabo, še ne pomeni, da je to resnično slabo in da bodo tudi drugi to videli enako.«
VEČ DIMENZIJ
V resnici nam torej mnenja drugih ne morejo koristiti. Oni nam le svetujejo iz svojih izkušenj in skozi svojo iluzijo, v kateri živijo. Toda njihove izkušnje so samo njihove. Oni so jih izbrali, bile so unikatno pripravljene in izživeli so jih zgolj in samo oni sami. Nikakor pa njihove izkušnje ne morajo predstavljati dejstva ali resnice. Gre le za njihovo resnico in izbiro.
Katja je nadaljevala: »Če se nekoliko pošalim: bolj ko nas nekdo kritizira, nas označi za neumnega, naivnega in podobno, bolj unikatna je naša pot. Bolj ko se zlivamo z okolico, bolj dovolimo, da delujemo pod vplivom programiranih prepričanj družbe. V tem primeru smo le lutke, ki dovolijo, da drugi vodijo naše življenje.«
Ker smo vsi edinstveni in ima vsak izmed nas drugačno pot, ne moremo niti ene stvari doživeti enako. Resnično se nam ni treba ozirati na svarila in nasvete drugih ljudi, saj ti prihajajo iz njihovih lastnih zgodb, ki pa se razlikujejo od naše.
PREPRIČUJEMO TUDI DRUGE Če nekaj doživimo kot pozitivno, si izkušnjo razlagamo kot pravilno. Druge hočemo prepričati, da je ta naša izbira pravilna in naj še sami izberejo tako pot.
Tudi če deset ljudi postavimo v isti položaj, ga bodo videli in doživeli na deset popolnoma različnih načinov. Vsak ga bo videl na svoj način – torej na način, ki ga bo izbral sam in ki mu je pisan na kožo. Gre le za izbiro. Vse stvari so kompleksne, saj imajo več vidikov, plasti in dimenzij, in ne samo eno ali dve.
ŠIRŠI POGLED
V sodobnem času, ko ljudje delujemo večinoma skozi um, lahko vidimo stvari le skozi dva nasprotujoča si vidika (na primer pozitivno, negativno), kar je na srečo daleč od celotne resnice. Obstaja mnogo več od tega.
Ko nam uspe na življenje gledati širše, opazimo, da so opredeljevanja, ki smo jih prej uporabljali vrsto let, popolnoma nesmiselna.
Resnično zavedanje svoje edinstvenosti pa nas osvobodi tudi obsojanja drugih glede na našo življenjsko pot. Vemo, da gre vedno le za izbiro, ki nima predznaka, ampak je le čudovita dovršena življenjska pot.
Vse prepogosto se zgodi, da obsojamo druge, ki ne izberejo podobnih rešitev, kot smo jih mi.
Pomislite, kolikokrat se zgodi, da obsojamo druge, če izbirajo drugačne poti, kot mi mislimo, da so pravilne. Pogosto jih označimo kot manjvredne oziroma slabe. To nas omejuje in nam jemlje svobodo.
»Treba se je odpreti in prenehati obsojati. Najprej moramo nehati obsojati sebe, ker se razlikujemo od drugih. Ko razumemo svojo drugačnost, razumemo tudi drugačnost drugih in jih ne obsojamo več. To zavedanje nam prinese popolnoma drugačen in širši pogled na celoten obstoj. Vidimo in čutimo lahko mnogo več kot takrat, ko smo bili omejeni z dvema nasprotujočima poloma,« je zaključila svoje razmišljanje Katja Mihelčič.
PS
