V taistem pismu je admiral Onishi Takijiro mlade pozval, naj obnovijo Japonsko in si prizadevajo za mir med narodi.
Vendar pa se 54-letnik pilotom ni opravičil le pisno – pri obrednem samomoru (seppuku) se je odpovedal kaishakuninu (pomočniku, ki po vbodu v trebušni predel – tega si zada 'samomorilec' sam – izvajalcu obreda odrobi glavo). Umiral je 15 ur.
Njegov predlog
Japonska se je kamikaz poslužila ob koncu vojne, to je 1944. leta.
Oktobra istega leta so ugotovili, da ne morejo zaustaviti ameriške vojske in njenih zaveznikov. Znašli so se v brezizhodni situaciji. Na voljo je bilo vedno manj izkušenih pilotov, pošiljke novih letal so zamujale. Onishijeva ideja je bila, da bi ustvarili pilota, ki bi se žrtvoval za cesarja in Američane prisilil v umik. Vojska je njegov predlog sprejela.
Prvi uspešni napad kamikaze se je zgodil 25. oktobra 1944, ko je nekaj deset japonskih letal tipa zero napadlo ameriški konvoj. Potopili so 11, poškodovali 89 ladij.
Do konca vojne je skušalo 3.862 mladih Japoncev prevesiti tehntico svoji državi vprid. Pri tem so pokončali približno 5.000 ameriških mornarjev. Večina kamikaz – približno 2.000 –, je preminulo med aprilom in junijem 1945 v bitki za Okinawo.
Na dveh krajih
Meč, s katerim si je Onishi vzel življenje, počiva v vojaškem muzeju v Tokiu. Njegov pepel se nahaja na dveh mestih – del v templju v Yokohami in del na javnem pokopališču v Ashidi.