Medtem kot ti liki veljajo za izmišljene, so Mikenci dejansko obstajali. Njihova civilizacija je ob koncu bronaste dobe vladala jugu Grčije, kot jo poznamo danes, in mnoštvu okoliških otokov. Ni pa povsem jasno, kaj jih je doletelo.
Učenjaki so dolga leta ugotavljali, koliko resnice je bilo v grškem prepričanju, da so potomci Mikencev in če so ti pred približno 3.200 leti res preprosto izginili. Nedavna analiza DNK kaže, da teorija drži.
Ne več le arheologija
Raziskovalci pod taktirko Davida Reicha so analizirali DNK, pridobljeno iz zob 19 ljudi – od tega jih je pet bilo Mikencev in devet Minojcev. Ti so bili druga davna civilizacija, domnevno prva v Evropi. Njihov dom je bila Kreta. Minojcem je dobro kazalo, a jim je krila pristrigel izbruh ognjenika na od Krete približno sto kilometrov oddaljenem otoku Santorini. Rastje je podleglo, Minojci so stradali. Bili so zavojevani, morda so si jih podredili kar Mikenci. Zobje preostalih petih ljudi so pripadali pripadnikom drugih zgodnjih poljedelskih kultur v Grčiji in Turčiji. Tako pridobljeni genski kod so primerjali s 334 starodobniki iz drugih koncev sveta in 30 sodobnimi Grki. Analiza je pokazala, da je Mikence in Minojce vezalo tesno sorodstvo.
Odkritje morda ne preseneča, a nudi nov vidik – do sedaj je bila arheologija zaslužna za vse vedenje o Mikencih in Minojcih. Zdaj lahko temu dodamo genetski material.
Analiza je pokazala, da je Mikence in Minojce vezalo tesno sorodstvo.
Povezava med mitom in resničnostjo
Obe civilizaciji sta več kot 70 odstotkov svoje DNK dobili od zgodnjih poljedelcev v Grčiji in Turčiji, so pa Mikenci premogli tudi nekaj severnjaške DNK (iz Sibirije in vzhodne Evrope). Kar pomeni, da je selitev ljudstev preko evropske stepe dosegla Grčijo, ne pa tudi Krete. Raziskovalci so nadalje odkrili tudi, da so tako eni kot drugi imeli gene za rjave oči in temne lase, kar je skladno z upodobitvami.
Raziskavi je uspelo povezati dva svetova, za katera se je morda zdelo, da sta nekompatibilna: mitski svet grških legend in resničnost Stare Grčije. Mikenci so bili iznajdljivi inženirji in vojaško ljudstvo, ki so ime dobili po arheologškem najdišču Mikene, povezanim z Agamemnonom, ki naj bi Grke povedel v vojno s Trojo. Minojci niso imeli tako izrazite vojaške plati, bolj so se ukvarjali z umetnostjo in pomorskim raziskovanjem. Njihove palače in daljnosežne trgovske poti so oblikovale civilizacijo, legende jim pripisujejo labirint, v katerem je kraljeval minotaver. Zdaj je jasno, da med temi ljudmi in pravimi Grki obstaja trdna povezava.
