Sergio Canavero, pionir na področju presaditve glave, bo prvo operacijo presaditve glave na človeku opravil v roku 10 mesecev. Za tem želi začeti delati na področju presajanja možganov, poroča britanski časnik The Telegraph.
Če bodo postopki uspešni, bi to lahko odprlo možnosti, da bi v novo telo presadili tudi zamrznjene možgane.
Po svetu obstaja že več sto primerov ljudi, ki so si pred smrtjo dali zamrzniti možgane ali celotna telesa, v upanju, da jih bo medicina prihodnosti lahko obudila.
Mnogi znanstveniki so sicer skeptični do teh postopkov, saj ne verjamejo, da bi lahko bila presaditev možganov tako enostavna.
A Canavero je že dogovorjen z ameriškim podjetjem Alcor Life Extension Foundation, ki se ukvarja z zamrzovanjem ljudi pred smrtjo, da bo v naslednjem letu začel s postopki, ki bi lahko omogočili njihovo oživitev.
»Takoj, ko se bo zgodila prva transplantacija človeške glave – se pravi ne kasneje kot leta 2018, bomo lahko začeli s poskusi za oživitev prve zamrznjene glave,« je Canavero dejal za nemško revijo Ooom. »Prvo možgansko presaditev planiramo že sedaj in mislim, da bomo pripravljeni najkasneje v treh letih.«
A nasprotnikov omenjenega projekta je mnogo. Prvi problem se pojavi že pri tem, ali je sploh mogoče funkcionalno obuditi tako kompleksen organ kot so možgani, če so ti enkrat zamznjeni. »Zagovorniki kriogenike niso sposobni navesti niti ene študije, v kateri bi celotni možgani sesalcev bili uspešno oživljeni po tem, ko so bili zamrznjeni v tekočem dušiku. Med postopkom zamrznitve sesalskih možganov se povzroči nepopravljiva škoda. Neodgovorno je ustvarjati pobožne želje, kakor jih ustvarjajo ta podjetja za kriogeniko,« trdi denimo Clive Coen, profesor nevroznanosti na britanski univerzi King’s College v Londonu.