Zanimivosti

Vroča začimba za gurmanske užitke in zdravje

Zvonka Lebernik, Ženska
10. 5. 2017, 09.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Kajenski poper pravzaprav nima nič skupnega s preostalimi vrstami nam bolj poznanega popra (črnega, belega, zelenega).

Gre za drobno zmlet prašek posušenih plodov nekaterih vrst majhnih paprik čili. Svoje ime je kajenski poper dobil po kraju izvora, pokrajini Cayenne v Francoski Gvineji, ki leži v Južni Ameriki. Tam paprike čili in prašek iz njih uporabljajo že več tisočletij. Ne cenijo jih le zaradi njihovih kulinaričnih odlik, ampak veljajo za pravo čudežno in vsestransko uporabno naravno zdravilo.

Po odkritju Amerike so se čiliji in kajenski poper iz svoje domovine razširili po vsem svetu in danes paprike čili pridelujejo v vseh tropskih in subtropskih predelih sveta, vse pogosteje pa tudi v predelih z manj ugodnim podnebjem. Od običajnih vrst čilijevih praškov se kajenski poper razlikuje po tem, da ga pripravljajo le iz določenih vrst posušenih čilijev, dodajo jim sol in jih zelo fino zmeljejo, medtem ko drugim čilijevim praškom dodajo česen in kumino ter jih bolj grobo zmeljejo.

Vrste paprik čili, iz katerih pripravljajo kajenski poper, imenujejo s skupnim imenom »ptičji čiliji«, po botanični klasifikaciji pa gre najpogosteje za vrsti Capsicum minimum in Capsicum baccatum. Kajenski poper pridobivajo iz zrelih plodov teh čilijev, ki so lahko rdeče ali rumene barve. Zato tudi barva popra variira od rdeče do rdeče rjave barve. Kajenski poper, ki je pripravljen iz celih plodov s semeni vred, je po navadi bolj pekoč od tistega, ki vsebuje le meso plodov. Obe vrsti pa sta v primerjavi z običajnimi čili praški bistveno milejšega okusa.

Kajenski poper že od nekdaj uporabljajo za blaženje številnih zdravstvenih tegob. Blažil naj bi vse mogoče težave in bolezni prebavnega trakta. Uživanje tega popra naj bi preprečevalo in zdravilo bolezni srca in žilja, spodbujalo prekrvitev tkiv in presnovo ter krepilo imunski sistem. V Ameriki ga že tradicionalno uporabljajo za blaženje revmatičnih in artritičnih bolečin. Za vse te učinke, pa tudi za njegov pekoči okus je »odgovorna« kemijska spojina kapsaicin.

Kajenski poper uporabljamo za začinjanje najrazličnejših jedi, najbolj pa se poda k jedem iz rib in morskih sadežev, kot so lososi, postrvi, ostrige in jastogi. Z njim lahko začinimo jajčne jedi, kot so omlete in sufleji. Pečenemu mesu, pa naj bo z žara ali pečice, kajenski poper zelo izboljša okus. Ravno pravo stopnjo pikantnosti daje juham, enolončnicam, omakam, čatnijem, kečapom in marinadam. Je pomembna sestavina priljubljene worcestrske omake. V Ameriki ga tradicionalno uporabljajo tudi za pripravo sladic, ki jim da prav poseben, nenavaden okus.

Kajenski poper pa moramo uporabljati preudarno, ker je bistveno močnejši in bolj pekoč kot navadni poper.

Da bo ohranil svojo aromo in pikantnost, ga moramo hraniti v temnem prostoru in v majhnih steklenih kozarčkih, ki se tesno zaprejo.