Vsak prehranski načrt za boljše zdravje priporoča uživanje svežega sadja in zelenjave, spodnji pa gre še korak naprej, saj ju vključuje v jedilnik tako, da vaš želodec nikoli ne bo prazen. Številne različice diete poudarjajo duhovno povezavo med telesom in hrano, zato se le vpišite na jogo ali program meditacije. Nekonvencionalen in radikalen prehranski program, ki je temu nekakšna nadgradnja, pa zagovarja uživanje surove rastlinske h rane z »živimi« encimi, ter terja nekaj več volje. A je posledično tudi izgubljenih kilogram precej več.
Zgodovina diete
Surova rastlinska hrana je bila prvi naravni biološki vir hrane za človeka. V Ameriki sta v 19. stoletju zagovornik presne prehrane Herbert M. Shelton in Gibanje za naravno zdravje širila znanje o presni prehrani, ki jo danes najdemo v številnih različicah. Ta prehranski program je v tujini precej priljubljen, nanj pa prisegajo predvsem vegetarijanci, mnoge slavne osebnosti in restavracije s presno prehrano.
Kako deluje?
Dieta temelji na trditvi, da uživanje surove hrane popolnoma ohrani prehranske encime, ki krepijo zdravje. Uživanje takšne prehrane prinese tudi številne pozitivne spremembe na telesu: več energije, čustveno uravnoteženost, upočasnitev staranja, obvladovanje telesne teže, izboljšano prebavo, razstrupitev telesa, okrepitev imunskega sistema ter manjše vrednosti trigliceridov in holesterola. Čeprav stročnice, nekateri oreščki in semena potrebujejo predhodno namakanje, ki zbudi njihove speče encime, lahko sadje in zelenjavo uživate tudi brez predhodne priprave.
Nekatere različice diete dovoljujejo tudi uživanje živil živalskega izvora in majhno količino kuhane hrane, vendar zagovorniki diete trdijo, da več ko uživate presne hrane, boljše bo vaše zdravje. Kljub tem trditvam znanstveni dokazi kažejo, da nekatera hranila postanejo bolj biorazpoložljiva šele s kuhanjem. Povečan vnos sadja in zelenjave je povezan predvsem z izboljšanimi vrednostmi holesterola in trigliceridov v krvi.
Prednosti in slabosti
Presno hrano zlahka prebavimo, zato takšna dieta izboljša prebavo. Zaužili boste več vlaknin, vode, nekaterih vitaminov in mineralov, hkrati pa manj kalorij in maščob. S takšno prehrano se je skoraj nemogoče prenajesti, siti pa se boste počutili tudi z zmanjšanim vnosom kalorij.
Pač pa strožja dieta, ki je v celoti sestavljena iz presne hrane, poveča tveganje za pomanjkanje vitamina B12, zato ga morate uživati v obliki prehranskega dodatka. Tudi vnos beljakovin in kalcija je lahko premajhen.
Kot rečeno, poznamo več različic tega prehranskega programa; lahko uživate zgolj ekološko hrano, različne količine živil iz različnih skupin živil, lahko pa daste poudarek le sadju in zelenjavi. Pri vsaki različici je treba pazljivo preveriti, ali z njo zaužijete dovolj hranilnih snovi.
Kaj so fitokemikalije?
Fitokemikalije so rastlinske kemične snovi, ki varujejo naše zdravje. Najboljši vir fitokemikalij sta prav pisano sadje in zelenjava. Vedno dajte prednost naravnim, polnovrednim živilom pred prehranskimi dopolnili. Med najbolj priljubljene fitokemikalije spadajo likopen v paradižniku, izoflavoni v soji in flavonoidi v rdečem vinu, temni čokoladi in sadju.
Zdravi nasveti
Poleg uživanja hrustljavega, sladkega, okusnega in hranilnega sadja in zelenjave ne smete pozabiti spiti veliko vode.
Uživajte srcu prijazne oreške in pusto meso, manj mastne mlečne izdelke in polnovredna žita.
Poleg pisanega krožnika rastlinske hrane si privoščite še jedi z malo nasičenimi maščobami in veliko vlakninami.
Ali je dieta primerna za vas?
Dieta je primerna za vse, ki radi sami odločate o svoji prehrani in imate že nekaj znanja o zdravem načinu življenja. Presna ali delno presna prehrana ustreza predvsem vegetarijancem in naturalistom. Žal pa vsebuje surova hrana tudi največ pesticidov, zato bi morali uživati le ekološko hrano, ki pa je precej dražja in na voljo le v nekaterih trgovinah in na kmetijah. Hujšanje ni primerno za vas, če imate šibak imunski sistem ali prebavne težave, prav tako ni primerno za otroke in nosečnice ter doječe matere. Pred dieto naj se z zdravnikom posvetujejo ljudje s sladkorno boleznijo in tisti, ki imajo težave z ledvicami.
Primer jedilnika
SOBOTA
Zajtrk: Polnozrnati opečenec, mleko, grozdni sok, grenivka
Kosilo: Tunina solata z veliko mešane listnate zelenjave, paradižnik, beluši, pomarančni šerbet
Večerja: Mineštra, testenine z omako z manj kalorijami, pečena hruška z ingverjevim prelivom, rdeče vino
Prigrizek 1: Suhi mango in papajin čips
Prigrizek 2: Sadna solata
NEDELJA
Zajtrk: Omleta s špinačo in krompirjem, jagode, mleko
Kosilo: Vegetarijanski sendvič v štručki, kivi, manj slan paradižnikov sok, krispiji
Večerja: Rižota z morskimi sadeži in piščancem, na žaru pečene banane, okra z dušenim paradižnikom, olive, granatno jabolko
Prigrizek 1: Jabolko s sirom
Prigrizek 2: Surovo korenje in brokoli z omako
PONEDELJEK
Zajtrk: Ovsena kaša, borovnice, mleko, pomaranča
Kosilo: Špinačna solata, rezine paradižnika, losos, polnozrnati kruh
Večerja: Lazanja z jajčevci, korenje, solata iz mešane listnate zelenjave
Prigrizek 1: Jogurt, maline
Prigrizek 2: Krekerji s sirom
TOREK
Zajtrk: Paradižnikova omleta, banana, borovničev polnozrnati mafin
Kosilo: Rostbif in sir čedar z rženim kruhom, pečene rezine sladkega krompirja, kivi
Večerja: Čili z belim fižolom, rjavi riž, špinačna solata, bučke
Prigrizek 1: Jogurt, breskev
Prigrizek 2: Mandlji
SREDA
Zajtrk: Sendvič z arašidovim maslom in banano, pomarančni sok, posneto mleko
Kosilo: Zelenjavna juha, majhen sendvič iz polnozrnatega kruha s puranom, borovničevo polnozrnato pecivo
Večerja: Kitajska ponev s tofujem, popražena zelenjava in rezanci, sojina zrna, melona
Prigrizek 1: Jabolčna čežana
Prigrizek 2: Manj masten puding
ČETRTEK
Zajtrk: Jajca, polnozrnati opečenec, jogurt, jagode
Kosilo: Korenje, grah, ohrovt, rezine šunke, koruzni kruh, paradižnikova solata
Večerja: Ribji takos s svežim koriandrom in svežo salso, avokado, pečena gomoljna zelenjava
Prigrizek 1: Krekerji s sirom in robide
Prigrizek 2: Solata iz treh vrst fižola
PETEK
Zajtrk: Žitni kosmiči z breskvijo in posnetim mlekom
Kosilo: Fižolov burito, vrtna solata, zelenjavni sok, melona
Večerja: Pust biftek, brstični ohrovt, buča, solata iz špinače in paradižnika
Prigrizek 1: Smuti iz treh vrst jagodičevja in jogurta
Prigrizek 2: Rezine rdeče paprike
