Preden ob naslednjem nujnem primeru storite karkoli podobnega, se zavedajte, da je to pravzaprav najslabša stvar, ki jo lahko storite. Namesto, da bi mu s tem pomagali, mu boste najverjetneje povzročili poškodbe ust in jezika.
Za odgovor na prvotno zastavljeno vprašanje je treba začeti pri anatomiji ust
V ustih imamo zelo pomembno strukturo, imenovano jezična vezica ali frenulum linguae. Gre za služnično gubo, ki se nahaja na dnu ustne votline in ki to povezuje s spodnjim delom jezika. Pomembna je, ker zagotavlja, da jezik ostaja v pravem položaju, ne glede na to, ali izvedete stojo na glavi ali pa skočite s padalom. Jezik se vam v ustni votlini nikoli ne bo »obrnil« v celoti, prav tako vam iz nje nikoli ne bo »padel«. Pritrjen je za zmeraj.
Jezična vezica svoje delo včasih opravi predobro. Nekateri otroci se rodijo s priraščenim jezikom oz. ankiloglosijo, kar pomeni, da je njihov jezik preveč tesno pripet na dno ustne votline, zaradi česar lahko povzroča težave z dojenjem, požiranjem in pozneje celo težave z govorjenjem. Pri nekaterih se ta težava odpravi sama, sicer je treba vezico zrahljati s kirurškim posegom.
Je torej mogoče pogoltniti svoj jezik?
Ne, v kolikor je še vedno pritrjen na dno ustne votline! V teoriji ga je seveda mogoče odrezati in pogoltniti, vendar večina prebivalstva ne živi v svetu gangsterskih filmov. Vendar pozor!
Pri osebi, ki doživlja epileptični napad, obstaja možnost, da ji popolnoma sproščen jezik začasno ovira ali zapre dihalne poti, kar pa je precej odvisno od velikosti jezika in mesta priraščenosti na dno ustne votline. Med samim napadom to sicer ne predstavlja večje težave, saj je dihanje takrat običajno upočasnjeno ali ustavljeno, težava nastane, ko napad mine. Pri epileptikih večjo nevarnost zadušitve predstavljajo telesne tekočine, vključno s slino in bruhanjem, ki ju lahko zaradi onemogočenega refleksa kašlja vdihnejo, zato je treba osebo med napadom zmeraj obrniti na bok.
