Prelomno

Nora znanost: bodo slepi kmalu spregledali?

S.R.
13. 3. 2017, 19.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Znanstveniki so razvili nov umetni vsadek, ki bi lahko na področju vida pomenil pravo revolucijo. Njegovo potencialno uporabnost jim je že uspelo dokazati s preizkusi na podganah, v tem letu pa načrtujejo prvo fazo preiskusov na ljudeh.

Profimedia
Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike.

Vsadek, ki svetlobo pretvori v električni signal, ta pa stimulira ganglije na očesni mrežnici, predstavlja novo upanje za milijone ljudi, ki se soočajo z degeneracijo mrežnice, vključno s pigmentoznim retinitisom, kjer fotoreceptorji v očesu začnejo razpadati in ki posledično vodi do slepote.

Očesna mrežnica se nahaja na zadnjem delu oči in je sestavljena iz milijonov na svetlobo občutljivih fotoreceptorjev. Do njene degeneracije lahko privede mutacija v katerem koli od 240 identificiranih genov. Pri tem fotoreceptorji odmrejo, medtem ko gangliji okoli njih ostanejo nepoškodovani. 

Ker optični živci pri degeneraciji ostanejo nepoškodovani in dejavni, so se nekateri znanstveniki v preteklosti osredotočili na razvoj bioničnih oči, s katerimi bi dosegli svetlobno stimulacijo nevronov. Ekipa iz italijanskega tehnološkega inštituta je zdaj razvila povsem novo metodo, pri kateri v oko vsadijo vsadek, ki deluje kot nadomesna očesna mrežnica.

V preizkusih na živalih so umetno mrežnico vsadili v oči posebej vzgojenih podgan z degeneracijo očesne mrežnice. 30 dni po operaciji, ko so podgane okrevale, so preizkusili njihovo občutljivost na svetlobo (zenični refleks) in jo primerjali z občutljivostjo pri zdravih podganah.

Ugotovili so, da je bil zenični refleks pri osvetljenosti 5 luksov (podobno kot svetloba ob polni luni) pri obeh skupinah približno enak. Podgane so nato ponovno testirali šest in deset mesecev po operaciji ter dobili podobne rezultate. Med temi preizkusi so z uporabo pozitronske emisijske tomografije (PET) hkrati preverjali aktivnost v njihovih možganov in ugotovili povečanje aktivnosti v primarnem vizualnem korteksu, ki je odgovoren za obdelavo vizualnih informacij.

»Prva klinična preskušanja na ljudeh bomo začeli izvajati v drugi polovici tega leta, prvi rezultati pa bodo na voljo že med letom 2018. Ta vsadek bi lahko pomenil prelomnico na področju zdravljenja bolezni očesne mrežnice,« pravi oftamologinja Grazia Pertile.