Študija je proučevala zlasti igranje prvoosebnih strelskih iger, kot sta Call of Duty in Counter-Strike.
Nekatere pretekle študije, ki so dvignile precej prahu, so pokazale na povezavo med igričarstvom in pomanjkanjem empatije, vendar so pogosto proučevale zgolj kratkoročne učinke. Dr. Gregor Szycik iz medicinske fakultete v Hannovru je na drugi strani z ekipo proučeval dolgoročne učinke igranja nasilnih videoiger. V študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Psychology, v zvezi s tem niso ugotovili nobene neposredne povezave.
»Izsledke si razlagamo kot dokaz zoper hipotezo o desenzitizaciji in menimo, da bi lahko bil učinek nasilnih iger na čustveno procesiranje precej akuten in kratkoročen,« so v članku zapisali raziskovalci.
Študija je vključevala skupino 30 oseb, od katerih jih je prva polovica redno igrala nasilne videoigre (povprečno štiri ure na dan), druga pa tovrstnih iger ni igrala.
Zaradi majhnega vzorca ljudi v raziskavi je treba rezultate jemati s ščepcem soli. Poleg tega v študijo niso vključili drugih dejavnikov, kot so nasilni filmi ali spletne vsebine, kljub temu so ugotovitve zanimive. Vprašanje učinka na empatijo je sicer zelo kontroverzna tema, nekaj olja na ogenj bo zagotovo prilila tudi ta študija.
Da bi izključili možnost zaznavanja kratkoročnih učinkov, so od igričarjev zahtevali, da tri ure pred poskusom iger ne igrajo. Obe skupini so najprej vprašali vrsto psiholoških vprašanj in jim nato možgane slikali z magnetno resonanco. Med tem so jim na zaslonu prikazovali slike, ki naj bi pri udeležencih izzvale čustven in empatičen odziv.
Raziskovalci pri psihološkem vprašalniku niso opazili razlike v stopnjah agresije in empatije med eno in drugo skupino. Do enakih ugotovitev so prišli pri slikanju z magnetno resonanco.
»Raziskovalci so bili nad izsledki presenečeni, saj se niso skladali z njihovo prvotno hipotezo, pri čemer kaže, da so morebitni negativni učinki igranja nasilnih videoiger na dojemanje ali obnašanje morda le kratkotrajni,« je bilo zapisano v izjavi.
