Prvoosebne strelske igre

Moramo otroke obvarovati pred nasilnimi videoigrami?

S.R.
12. 3. 2017, 19.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Nova študija ugotavlja, da igranje nasilnih videoiger nima dolgoročnih učinkov na empatijo posameznika. Z drugimi besedami, sposobnost empatije se naj na podlagi dolgotrajne izpostavljenosti nasilnim videoigram ne bi zmanjševala.

Profimedia
Polovica udeležencev v raziskavi je nasilne videoigre povprečno igrala štiri ure na dan.

Študija je proučevala zlasti igranje prvoosebnih strelskih iger, kot sta Call of Duty in Counter-Strike.

Nekatere pretekle študije, ki so dvignile precej prahu, so pokazale na povezavo med igričarstvom in pomanjkanjem empatije, vendar so pogosto proučevale zgolj kratkoročne učinke. Dr. Gregor Szycik iz medicinske fakultete v Hannovru je na drugi strani z ekipo proučeval dolgoročne učinke igranja nasilnih videoiger. V študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Psychology, v zvezi s tem niso ugotovili nobene neposredne povezave.

»Izsledke si razlagamo kot dokaz zoper hipotezo o desenzitizaciji in menimo, da bi lahko bil učinek nasilnih iger na čustveno procesiranje precej akuten in kratkoročen,« so v članku zapisali raziskovalci.

Strokovnjaki opažajo da se ozaveščenost o pomenu zavarovanj iz leta v leto povečuje

Zanimivosti

Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje


Študija je vključevala skupino 30 oseb, od katerih jih je prva polovica redno igrala nasilne videoigre (povprečno štiri ure na dan), druga pa tovrstnih iger ni igrala.

Zaradi majhnega vzorca ljudi v raziskavi je treba rezultate jemati s ščepcem soli. Poleg tega v študijo niso vključili drugih dejavnikov, kot so nasilni filmi ali spletne vsebine, kljub temu so ugotovitve zanimive. Vprašanje učinka na empatijo je sicer zelo kontroverzna tema, nekaj olja na ogenj bo zagotovo prilila tudi ta študija.

Da bi izključili možnost zaznavanja kratkoročnih učinkov, so od igričarjev zahtevali, da tri ure pred poskusom iger ne igrajo. Obe skupini so najprej vprašali vrsto psiholoških vprašanj in jim nato možgane slikali z magnetno resonanco. Med tem so jim na zaslonu prikazovali slike, ki naj bi pri udeležencih izzvale čustven in empatičen odziv.

Raziskovalci pri psihološkem vprašalniku niso opazili razlike v stopnjah agresije in empatije med eno in drugo skupino. Do enakih ugotovitev so prišli pri slikanju z magnetno resonanco.

»Raziskovalci so bili nad izsledki presenečeni, saj se niso skladali z njihovo prvotno hipotezo, pri čemer kaže, da so morebitni negativni učinki igranja nasilnih videoiger na dojemanje ali obnašanje morda le kratkotrajni,« je bilo zapisano v izjavi.

Zanimivosti

gebhard rosmanith (1)
Intervju

Na koncu ljudje jedo tisto, kar je v interesu korporacij

zanositev
Zgodba Melite Slavič

Rodila pri 46 letih: ni besed, ki bi opisale, kaj sem čutila, ko sem ga prvič zagledala

hladilnik, prenajedanje, nočni prigrizek
Zdravi prigrizki

Ste tudi vi nenehno lačni in brskate po hladilniku?

viki-groselj
Intervju

Viki Grošelj se po petdesetih letih vrača pod veličastni Makalu

pitje čaja
Zeliščni napitek

Za svežo in sijočo polt si vsak dan privoščite skodelico čaja

LEČA
Leča

Stročnica, ki bogati jedilnike in odpravlja slabokrvnost