Preden se lotite težave, ki je resnično postala družinska, si morate priznati, da ste kot odrasli v družini stoodstotno odgovorni za to, kako se lotevate družinskih nesoglasij in težav, ki so normalni del družinskega življenja. To pa ne pomeni, da otroci nimajo nobenih odgovornosti, saj je recimo 12-letnik že marsikaj spodoben narediti sam. Lahko skuha kosilo, obesi perilo in skrbi za svoje šolske obveznosti. Ni pa sposoben uvideti in rešiti težav, ki nastanejo v odnosih z odraslimi.
Naloga staršev
Naša naloga je, da prepoznamo težavo in nato poiščemo rešitev. Pri tem se je najbolje posvetovati z otroki, ki nam lahko v veliko primerih ponudijo dobre rešitve. Vendar ne smete pozabiti, da je odgovornost, kako se bomo rešitev lotili, na vas. Najprej se je treba vprašati, kaj je tisto, kar nas moti, česa kot starši šoloobveznega otroka ne maramo in kaj si v resnici želimo. Šele ko sami pri sebi vemo, katere otrokove obveznosti smo brez nerganja in očitanja pripravljeni sprejeti na svoja ramena in katerih ne, pristopimo k otroku in se o tem z njim iskreno pogovorimo.