Šamanizem lahko opišemo kot način zdravljenja in duhovnega vodenja, ki obsega prehod v trans. Šaman pogosto uporabi ponavljajoče se zvoke – na primer bobnanje, da preide v stanje spremenjene zavesti, v katerem lahko določi vzrok bolezni in izve, kako jo ozdraviti.
Šaman ne zdravi simptomov, temveč v prvi vrsti zdravi vzrok, s čimer v pacientu sproži proces samozdravljenja. Gre za pomoč pri samozdravljenju, za spreminjanje verovanj in načina mišljenja, ki določene simptome povzročajo.
Boben ima v šamanizmu štiri vloge: predstavlja krila za v nebesa, čoln za plutje po reki, lahko pa je tudi ščit ali lok.
Pomembna vloga
Boben je najpomembnejši šamanski inštrument. Po navadi je narejen iz lesenega obroča, čezenj je nategnjena koža, na notranji strani so ročaj in prečke, na katere šaman obesi različne obeske. Na zunanji strani so običajno poslikave, najpogostejši motiv je šamanska slika življenja.
Vse obrede brez izjeme spremlja boben. V šamanskem verovanju ima boben kar nekaj pomenov. V prvi vrsti je šamanova jezdna žival – konj ali jelen. Boben pooseblja tisto žival, katere koža je napeta prek lesenega obroča na bobnu. Med kamlanjem je nekdaj šaman na bobnu lahko odpotoval v nebeški svet, kjer prebivajo dobri duhovi. Pri potovanjih v spodnji svet k zlim duhovom se je šamanov boben spremenil v čoln, ki je šamana lahko vozil po podzemni reki. Če se je moral šaman na svojem potovanju spopasti z zlimi duhovi, se je njegov boben spremenil v neprebojni ščit ali lok. V evenkijskih bobnih so viseli tudi obeski v obliki meča, ki so se v primeru nevarnosti spremenili v grozljivo orožje.
Skupna smrt
V Evropi se vse bolj zavedamo uporabnosti nekaterih šamanskih tehnik, ki vse bolj prodirajo na področje uradne in alternativne psihoterapije. Uporablja se izraz urbani šamanizem.
Najpomembnejša vloga bobna danes je, da šamanu pomaga doseči trans, v katerem komunicira z duhovi. Obred kamlanja se začne z ogrevanjem bobna na ognju – oživljanjem oziroma čiščenjem bobna. Potem šaman začne udarjati po bobnu. Bobnanje in šamanovo petje pozivata duhove pomočnike, ki se začnejo zbirati na obeskih bobna.
Prevladuje mnenje, da šaman boben lahko dobi samo, če se za to odločijo duhovi. Duhovi sami pokažejo na drevo, iz katerega naj bi izdelal obroč. Znano je, da si denimo keltski šamani drevo izberejo z zavezanimi očmi.
Po starodavnih verovanjih je vsa življenjska sila šamana povezana z bobnom. Šaman ima lahko v življenju več bobnov, po navadi pa ne več kot devet. Ko se raztrga zadnji boben, to pomeni, da se njegovo življenje končuje in da mora umreti. Če je šaman umrl prej, so navadno »usmrtili« tudi njegov boben, tako da so iz njega izpustili duhove. Po navadi so ga prebodli tako, da so ga obesili na ostro vejo poleg šamanovega groba.
