Ali ste vedeli?
Otrok, ki ima podporo pri ohranjevanju komunikacij z obema staršema, lažje ubesedi svoje čustvene stiske in hitreje predela spremljajočo bolečino.
V času razveze si starši prizadevajo obvladovati lastno zmedo in bolečino, zato se navadno težko osredotočijo tudi na bolečino otrok. Starši so zaskrbljeni, kako bo ločitev vplivala na otrokovo prihodnost, kako bo ta obvladoval spremembe in kako bodo te spremembe vplivale na njihov odnos z otrokom. Veščine, potrebne za obvladovanje življenjskih sprememb, dajejo staršem potrebno moč in pomagajo otrokom pri njihovem prilagajanju novi družinski situaciji. Sodobne raziskave potrjujejo, da je otrokovo prilagajanje spremembam v veliki meri odvisno od uspešnosti prilagajanja staršev. Starši, ki znajo obvladovati spremembe, povezane z novim načinom življenja, navadno lažje usmerjajo otroka, da prebrodi družinsko krizo in se prilagodi novemu življenju.
Podpora
Otrok, ki ima podporo pri ohranjanju komunikacij z obema staršema, lažje ubesedi svoje čustvene stiske in hitreje predela spremljajočo bolečino. Poučenost o čustvenem procesu izgube družine staršem pomaga, da otroku dopustijo odprto izražanje neprijetnih čustev, saj vedo, da so žalost, jeza in občutki krivde normalni spremljevalci te izgube. Starši, ki znajo normalizirati otrokov strah pred neznanim, njegovo zmedenost in frustriranost, v veliki meri olajšajo otrokovo stisko, saj vedo, da so takšna odzivanja logična posledica dogodkov in odločitev, nad katerimi otrok nima nobenega nadzora.
Odkrit pogovor
Ob ločitvi je nujno, da starši odprto spregovorimo z otrokom in mu posredujmo potrebne informacije o vseh skrbniških zadevah, obiskih in urnikih drugega starša ter spoštujmo otrokovo pravico do tega, da je seznanjen z vsemi odločitvami, ki zadevajo njega. Otroci vseh starosti hočejo vedeti, kaj se bo z njimi zgodilo po razvezi, kdo bo zanje skrbel, kaj bo z njihovo prihodnostjo, ali bodo imeli starši dovolj denarja za preživetje ...
Postavljena vprašanja so otroku pomembna, zato moramo biti starši nanje pripravljeni. V svojih odgovorih bodimo odprti in mu jih posredujmo iskreno, ne glede na njegovo starost. Odgovori, podprti z ustreznimi dejanji, ga bodo prepričali, da smo resni in vredni njegovega zaupanja. Vsak pogovor prilagodimo otrokovi starosti in se v pogovoru izognimo stvarem, ki mu jih ni treba vedeti ali jih ne razume. Tako na primer otroka ni treba seznanjati z našimi finančnimi obveznostmi, posojili ... Ločitev staršev je eden izmed najbolj travmatičnih dogodkov v življenju vsakega otroka, saj zanjo navadno krivi sebe. Živi v prepričanju, da se starša ločujeta, ker ni izpolnil njunih pričakovanj.
Zaupanje
Otrok v to verjame, dokler ga starši ne prepričamo, da nima z ločitvijo nobene zveze in da je ne bi mogel preprečiti. Ob razvezi otroku zagotovimo, da svojih staršev ne bo izgubil, čeprav ne bomo več živeli skupaj. Otrok mora vedeti, da se starši ne ločujemo od njega, zato mu povejmo, da kljub temu, da z mamico/očkom ne moremo več živeti, ostaja on pomemben del našega življenja.
Dolžnost obeh staršev je, da otroka ob razvezi spodbujata pri ohranjevanju stikov s staršem, ki ne živi z družino. Starša si morata kljub svojim neprijetnim čustvom prizadevati, da pred otrokom drug drugega ne kritizirata in ne rušita drug drugemu starševske avtoritete. Vedeti morata, da kljub razvezi ostajata še vedno povezana kot starša skupnih otrok. Starša, ki si kljub ločenemu življenju prizadevata po svojih najboljših možnostih in sposobnostih zadovoljevati otrokove potrebe, mu bosta omogočala lažje prilagajanje in zdravo odraščanje. Glavno je, da ste z otrokom odkriti ter da ponovno vzpostavite zaupanje med vami in njim. Pomirite ga, da ni on kriv, da se s partnerjem ločujete, ter poskusite ohraniti vsakdanjo rutino.