Raziskave med delodajalci kažejo na zanimivo dejstvo, da si kar tretjina delodajalcev že v prvih nekaj minutah ustvari mnenje o tem, ali je kandidat oziroma kandidatka primerna zanje ali ne. Ker govorica telesa predstavlja večino signalov naše komunikacije v takšnih situacijah, moramo biti še posebej pozorni na ta vidik. Najprej na naše gibanje telesa, potem pa tudi na oblačila ter razne dodatke, kot so ura, torbica ali pa tatu, če je seveda na vidnem mestu.
Vendar pravilna govorica telesa sama po sebi še ni vse. Moški smo običajno nekoliko bolj vizualni, ženske pa so nekoliko bolj pozorne na tako imenovano vokalizacijo. Pri ženskah je tako nekaj več pozornosti usmerjene na barvo glasu, jakost, višino, uporabo besednih mašil ter ne nazadnje tudi uporabo tišine v pogovoru. Če ste torej na razgovoru z moškim, je vaš videz nekoliko pomembnejši, če ste na razgovoru z žensko, pa nekoliko več šteje način, kako uporabljate svoj glas.
Seveda bi iz zgornjega zapisa lahko zmotno sklepali, da vsebina našega govorjenja ni prav posebej pomembna. Narobe. Vsebina pogovora je res manj pomembna, kot se nam zdi na prvi pogled. Nikakor pa ni nepomembna! Potrudimo se in res izbirajmo prave besede za izražanje svojih misli in idej.
V nadaljevanju se bom osredotočil na nekaj najpogostejših napak, ki jih lahko opazimo na razgovorih za službo in so povezane z neverbalno komunikacijo.
Pomanjkljiv očesni stik
Dober očesni stik je odraz samozavesti, iskrenosti in nadzora nad situacijo. V trenutkih, ko nas »premaga« pomanjkanje samozavesti oziroma premočno začutimo podrejenost do sogovornika, je naravno, da umaknemo pogled. Povedano drugače, ne želimo »izzivati«, saj se ne počutimo dovolj samozavestnih. Vendar nizka samozavest ni ravno visoko na spisku želja delodajalcev. Pazimo na očesni stik in ga tudi primerno vzdržujmo.
Če ste na razgovoru z moškim, je vaš videz nekoliko pomembnejši, če ste na razgovoru z žensko, pa nekoliko več šteje način, kako uporabljate svoj glas. Na razgovorih za službo se izogibajmo oblačil v živih barvah, enako velja za zelo pisana oblačila.
Ni nasmeha
Nasmeh o nas pove predvsem to, da smo prijetna, topla in prijazna oseba, ki se v dani situaciji tudi dobro počuti. Ob tem ima zanimivo lastnost, da nam ga ljudje tudi radi vrnejo. Vendar moramo paziti, da se smejimo iskreno in ne posiljeno oziroma »filmsko«. Pri iskrenem nasmehu se smejijo tudi oči, medtem ko se pri narejenem smejijo samo usta. Ljudje to opazimo.
Slaba drža telesa
Pod pojmom dobre drže telesa razumemo predvsem to, da z držo telesa izražamo zdravje, samozavest in voljo do življenja. Gre zlasti za poravnano hrbtenico, pogled naprej, s telesom pa naravno zavzemamo svoj prostor. V stoji to pomeni, da se prosto, naravno in mehko gibljemo, pri sedenju pa roke odložimo na naslone sedeža in sedimo poravnano. Slaba drža je torej zgrbljena drža, kratko stopicljanje, plaho obračanje, predvsem pa pomanjševanje sebe med sedenjem. Pazimo, kako vstopamo v prostor, kako sedemo in kako potem tudi sedimo. Velja nenapisano pravilo, da naj bi zavzeli 2/3 sedala. Če bomo sedli preveč na rob, bomo izpadli plahi, če pa se bomo zvalili do konca v sedež, nas lahko kdo hitro razume celo kot arogantne. Prav tako se izogibajmo križanju rok na prsih. Gre za eno od tistih gest, ki je pogosto razumljena zgolj kot nekakšna ovira, zapiranje našega telesa. Torej kot gesta, s katero se želimo ograditi od sogovornika. To pa je seveda vse prej kot nekaj, kar si želimo sporočiti našemu novemu delodajalcu na razgovoru za službo.
Notranja napetost
Grizenje nohtov, lomljenje prstov, tresenje z nogami, vrtenje las med prsti, dotikanje obraza … vse to so seveda znaki, da se v sebi soočamo z resno čustveno napetostjo. Vsakomur je jasno, da na razgovoru za službo pride do nervoze, paziti moramo le, da ni teh znakov preveč, saj se bo delodajalec prav zato nanje osredotočil in bo to mogoče celo vse, kar si bo o nas zapomnil. Da smo bili tako živčni, da nismo prav veliko spravili skupaj. Kako se bomo potem izkazali v kritičnih trenutkih, s katerimi se bomo soočali na primer na našem novem delovnem mestu?
Slabo rokovanje
Pri rokovanju moramo biti pozorni na kar precej vidikov. Dlan mora nasesti v sogovornikovo dlan v celoti, mora biti suha in vertikalno poravnana, stisk pa mora biti ravno pravšnji, tj. ne preveč močan in seveda ne preveč šibak. Ne rokujmo se čez mizo in pri razgovoru za službo počakajmo, da nam bodoči delodajalec prvi ponudi roko.
Oblačila
Na razgovorih za službo se izogibajmo oblačil v živih barvah, enako velja za zelo pisana oblačila. Praviloma delodajalci na razgovorih za službo nimajo radi ljudi, ki preveč izstopajo, saj je hitro potem v ozadju prisoten strah, kako se bo »ekscentrična« oseba vključila v ekipo. Enako kot za barve velja za preveč modno oblačenje. Za dokaz, da sledite in včasih mogoče celo prehitevate modne tokove, bo še veliko časa.
Srečno!
