Novice Svet24

Facebook

Škotski fotograf Alan McFadyen je potreboval šest dolgih let, da je dosegel zastavljeno. Vendar pa 46-letni Škot ni bil le trmast – podviga se je lotil v spomin na svojega pokojnega dedka Roberta Murrayja, ki ga je pogosto vodil k jezeru v bližini kraja Kirkcudbright, kjer sta skupaj opazovala vodomce. Takrat ni imel več kot šest let. A kar se mu je v tistem času vžgalo v spomin, ga je navdihnilo, da se je pri starosti 40 let lotil fotografije. »Spominjam se, kako me je dedek jemal s seboj in kako veličastne so se mi zdele ptice,« je dejal Alan. »Bilo je neverjetno, kako hitro so se poganjale v vodo in kako veličastne so bile njihove barve – sploh se mi niso zdele resnične, tako so bile hitre. Ko sem začel fotografirati, sem se vrnil na tisti kraj.«

Sreča in potrpljenje

Prihajal je nekajkrat na teden, ob vsaki priložnosti pa je nastalo na stotine fotografij. Oče treh otrok je sto dni na leto približno 4.200 ur fotografiral – 720.000-krat je pritisnil na sprožilec, preden je nastala njegova sanjska fotografija. Fotografija barvitega vodomca med izvajanjem popolnega potopa brez kakršnegakoli pršenja vode. »Le malo ljudem je uspela takšna fotografija,« je povedal Alan. »Barviti vodomci so namreč tako zelo hitri, da je potrebne kar nekaj sreče in veliko potrpljenja.«

Ne bo nehal

Tako želeno fotografijo mu je poklonila samička, stara dve ali tri leta. Sedem ur je bilo potrebnih, da jo je iz zasede fotografiral v ravno pravem trenutku. Od nje je bil oddaljen slabe tri metre. Vodomcev sicer ne bo nehal fotografirati, a ne verjame, da bo kdaj presegel svojo sanjsko fotografijo.