»A ker so se takšni pogini v omejenem obsegu že dogajali v preteklosti, sprva nismo bili pretirano zaskrbljeni,« je dejal Steffen Zuther, dokler ni v štirih dneh poginila celotna čreda – 60 tisoč antilop. Medtem ko so veterinarji skušali omejiti poginjanje živali, so začele prihajati vesti o poginu čred na celotnem območju Kazahstana. Množični pogini so se končali v začetku junija. Raziskovalcem pa je mogoče uspelo razvozlati uganko, zakaj je več kot polovica vseh kazahstanskih antilop poginila tako nenadoma. V igri je bila namreč bakterija, a zakaj so ti sicer neškodljivi mikrobi terjali tolikšen smrtni davek, ostaja skrivnost, je dejal Zuther in dodal, da tako nenadnega pogina v tolikšnem obsegu pri katerikoli vrsti ne pomni.
Ključna vloga v stepi
Sajge imajo ključno vlogo v ekosistemu sušnih travnatih step, kjer zaradi mrzlih zim rastline ne razpadajo. Te antilope razgradijo organsko snov in tako preprečujejo širjenje požarov, obenem pa so hrana za tamkajšnje plenilce. Nekaj čred ogroženih sajg živi na ozemlju Kazahstana in po ena v Rusiji in Mongoliji. Črede se združujejo pozimi in v jeseni ter spomladi, ko potujejo v druge dele Kazahstana. Razcepijo se v času telitev pozno pomladi in v začetku poletja. To je tudi obdobje, v katerem so začele poginjati. Statistični podatki kažejo, da so takšni pogini sajg v zadnjih letih vse bolj pogosti – samo lani je tako poginili okoli 12 tisoč antilop. A ker so prostranstva, ki jih poseljujejo, tako širna, so veterinarji poginule antilope dosegli šele precej časa po njihovi smrti. Ta zamik pa je onemogočil kredibilno določitev vzroka smrti, zato so strokovnjakom ostale le domneve. Takrat so tako zaključili, da je obilica zelenja živalim povzročila prebavne težave in posledično razraščanje bakterij v njihovih prebavnih sistemih.
Sajge imajo ključno vlogo v ekosistemu sušnih travnatih step, kjer zaradi mrzlih zim rastline ne razpadajo.
Genetska analiza ni dala odgovorov
Tokrat pa so terenski delavci že bili na terenu, tako da so lahko vzeli podrobne vzorce iz okolice – prsti, kamnin, rastja in vode. Pozabili niso niti na klope in druge žuželke. Raziskovalci so opravili tudi obdukcije poginulih živali, nekatere pa celo opazovali v njihovih zadnjih trenutkih. Najslabše se je pisalo samicam, ki so telile mladiče. Te so poginile prve, nato pa še njihov naraščaj, premlad, da bi se sploh pasel. Kar bi lahko pomenilo, da se je smrt širila z maternim mlekom. Vzorci tkiva so razkrili, da so strupi, ki jih proizvajata bakteriji Pastaurella in morda Clostridia, povzročili krvavitve v večini organov živali. Vendar pa prva bakterija običajno živalim ne škoduje v tolikšni meri, razen če je bil njihov imunski sistem oslabljen. Genetska analiza je torej skrivnost le še poglobila, saj odkrite bakterije pač niso nič posebnega.
Skrivnost ostaja
Podoben pogin se je zgodil leta 1988, ko so veterinarji poročali o podobnih simptomih. Edini verjetni vzrok za pogin se zdita bujna vegetacija in stoječa voda, zaradi česar se bakterije lažje širijo. Vendar pa to samo po sebi ni nenavadno, je povedal Zuther. Druga možnost je, da so takšni nenadni pogini neizogibni odzivi na nekatere naravne spremembe v okolju.
