Izsledki opazovanj raziskovalcev tako kopenskih kot tudi vodnih ekosistemov širom oble kaže, da bi to kaj lahko bil eden od temeljnih zakonov narave. »Pričakovali bi, da bo število levov, leopardov in hijen sorazmerno s populacijami zeber in antilop, ki predstavljajo njihov plen,« je dejal Ian Hutton, vodja raziskave z Univerze McGill v Montrealu. »Če se podvoji plen, bi pričakovali, da bo tudi plenilcev dvakrat več,« je še povedal. A kot se izkaže, temu ni tako. Hutton je v raznih afriških narodnih parkih z različnimi podnebnimi in okoljskimi razmerami s sodelavci spremljal populacije vrst, ki predstavljajo plen, torej zeber in antilop, ter plenilce.
Različni ekosistemi
Raziskovalci so tako odkrili, da vse številčnejši plen na plenilce vpliva na predvidljiv način. Z drugimi besedami: za vsak dodaten kilogram plena na plen odpade kilogram manj plenilcev. Tako je v puščavi Kalahari na kvadratni kilometer 200 kilogramov plena, plenilci pa na istem območju predstavljajo zgolj štiri kilograme. Plodno zavarovano območje Ngorongoro na kvadratni kilometer premore približno 20.000 kilogramov plena, kar je 100-krat več od puščave Kalahari, a le 110 kilogramov plenilcev, kar je 27,5-krat manj od prej omenjene puščave. Ta vzorec je neodvisen od kratkoročnih nihanj v relativnem številu predstavnikov plena in plenilcev. Velja tudi za druge ekosisteme.
Raziskovalci so tako odkrili, da vse številčnejši plen na plenilce vpliva na predvidljiv način.
Ni še jasno
Pregled podatkov iz okoli tisočih drugih raziskav zadnjih 50 let kaže, da podobno velja tudi za plen in plenilce v drugih delih sveta. »Ta dognanja kažejo, da kako ljudje s proizvodnjo hrane vplivajo na ekosistem ter kako ta skladišči ogljik in s tem učinkuje na podnebne spremembe,« je povedal dr. Just Cebrian, ekolog z Univerze v Južni Karolini, ki pa pri raziskavi ni sodeloval. Vendar pa ni povsem jasno, zakaj se število plenilcev zmanjša, ko je plen v porastu, a raziskave kažejo, da se plen razmnožuje veliko počasneje in v gosteje poseljenem okolju. Tako lahko vpliva na mesojedce, ki povečini plenijo mlade ali stare živali, posledično pa še na preostanek prehranjevalne verige. Mladi predstavniki običajno nastradajo prvi, ker so polni hranilnih snovi, podobno pa je tudi pri ribah, saj je manjše lažje pogoltniti kot velike, meni Hutton.
Še prezgodaj
Hutton je prepričan, da so dognanja njegove raziskave v resnici temelji enega od osnovnih zakonov narave, a meni, da je za takšno izjavo še prezgodaj.
