Raziskovalci so namreč pod tisoč let starim Kukulkanovim templjem v Chichen Itzi, znanim tudi kot El Castillo, odkrili velikansko podzemno dvorano, skozi katero teče reka. V primeru, da bi se strop jame vdal, bi se vanjo sesedla celotna piramida v mehiški zvezni državi Jukatan. Strokovnjaki so prepričani, da podzemna dvorana za Maje, ki so častili ob vznožju omenjene piramide, ni bila brez pomena, reka, ki teče skozi njo, pa naj bi bila povezana z drugimi podzemnimi jezeri v bližnji okolici piramide. Mogoče je celo, da je povezana z drugo lokacijo, imenovana Grob visokega svečenika oziroma Osario, kjer stoji manjša piramida, ki je služila kot skupno grobišče. V poznem 19. stoletju jo je izkopal Edward H. Thompson.
Kačje božanstvo
Dr. Andres Tejero-Andrade, eden od mehiških arheologov, ki načeluje izkopavanjem na območju, je dejal, da je mogoče, da so Maji piramido pred 900 do 1.100 leti zgradili nad jamo zaradi verskih razlogov. Kukulkan je namreč božanstvo v obliki kače, običajno okrašene s perjem, ki je odrastla v jami, preden se je prikazala s potresom. Piramida bi zato lahko simbolizirala podzemlje, stvaritev sveta in vodo. Podzemna dvorana pod njo je 20 metrov globoka, voda, ki jo napolnjuje, pa naj bi tekla od severa proti jugu. Piramido sestavljajo kvadratne terase s stopnicami, po robu vsake od stranic pa se spušča skulptura Kukulkana. Vsaka od štirih strani ima 91 stopnic, skupaj s platformo na vrhu pa jih je 365. Ob spomladanskem in jesenskem enakonočju svetloba popoldanskega sonca ustvari iluzijo pernate kače, ki se vije s piramide. Na Jukatanu tovrstne podzemne dvorane, skozi katere se pretaka voda, niso redkost. Jame so običajno med seboj povezane z mrežo tunelov, skozi katere teče voda. V Mehiki so na določenih območjih takšne jame uporabljali kot naravne vodnjake. In ne le piramida, tudi že sam jamski sistem naj bi za Maje imel simbolno vrednost, pravijo strokovnjaki.
Na Jukatanu tovrstne podzemne dvorane, skozi katere se pretaka voda, niso redkost.
Nevarnost vdora
Raziskovalci so neposredno nad votlino odkrili sloj apnenca, debelega približno pet metrov, na katerem počiva piramida. Mehiški geolog dr. Rene Chavez Segura je dejal, da bi se tla pod piramido nekega dne lahko vdrla zaradi vlažnosti v kaverni. Vendar ne v tako bližnji prihodnosti – kot je dejal, tega najverjetneje ne bo dočakal ne on ne številne od prihajajočih generacij.
