Ameriški arheolog Peter Benedict je najdišče opredelil kot morebitno neolitsko, prvič pa je bilo evidentirano v raziskavi Univerze v Carigradu in Univerze v Chicagu leta 1963. Leta 1964 je nemški arheolog Klaus Schmidt iskal novo lokacijo za izkopavanje – tako je naletel na kratek opis omenjenega najdišča. Naslednje leto je začel z izkopavanjem.
Od začetka izkopavanj je minilo več kot desetletje, vendar pa arheologi v vsem tem času niso našli niti enega kosa orodja za oblikovanje kamna, zgolj kmetijske pripomočke.
Raziskave so pokazale, da je najdišče staro 12.000 let, kar pomeni, da je od Mezopotamije, domnevne zibelke civilizacije, starejše kar 7.000 let. Sodeč po zapisanem v Bibliji je svet nastal 4.000 let pred novo dobo, kar je 8.000 let po nastanku omenjenega najdišča. Zato je mogoče reči, da je Göbekli Tepe nekaj, kar je v nasprotju z našim razumevanjem evolucije človeštva.
Od začetka izkopavanj je minilo več kot desetletje, vendar pa arheologi v vsem tem času niso našli niti enega kosa orodja za oblikovanje kamna, zgolj kmetijske pripomočke. Kako so torej nastali izklesani stebri višine slabih šest metrov, stari okoli 12.000 let? Na območju so bile nadalje odkrite podobe raznih živali, ki pa ne živijo tam. Zanimivo je tudi, da je od tam le 525 kilometrov oddaljeno mesto, kjer naj bi se nahajala Noetova barka. Nekateri strokovnjaki so namreč prepričani, da je zgodba, podobna tisti o vesoljem potopu, zapisana na kamnitih stebrih domnevnega svetišča. Če je temu res tako, je velika povodenj prišla ob koncu zadnje ledene dobe, torej veliko prej, kot pa je zapisano v Svetem pismu.
Nekaj je gotovo: Göbekli Tepe je arheološko odkritje velikega pomena, ki bi lahko v veliki meri spremenilo naše razumevanje ključnih faz človeškega razvoja.
