Do leta 2050 nas bo devet milijard. Dejstvo. Zaradi zalog hrane in vode bi se lahko človeštvo obrnilo samo nase – državljanske vojne, terorizem in vremenske neprilike bi lahko strmoglavile svet, kot ga poznamo. Poročilo, ki so ga izdali pri Inštitutu globalne trajnosti britanske univerze Anglia Ruskin – podprle sta ga tako britanska kot ameriška vlada –, pravi, da bo svet do temeljev pretresel niz kataklizmičnih dogodkov, katerega bodo sprožile podnebne spremembe v navezi s pomanjkanjem hrane, vode in energije ter političnimi nestabilnostmi. Raziskava temelji na svetovnem kmetijskem modelu in vse večjem pritisku, da bi zadostili povpraševanju po hrani. Ravno ta pritisk pa naj bi še posebej poudarjal ranljivost našega sistema.
Zaenkrat kaže, da bosta do leta 2025 kar dve tretjini svetovnega prebivalstva trpeli resno pomanjkanje vode.
Nič kaj svetla prihodnost
Raziskovalci v poročilu predpostavljajo vse bolj pogoste intenzivne vremenske dogodke, denimo poplave, suše in uničujoče gozdne požare. Tem naj bi se pridružil še porast raznoraznih zajedavcev in bolezni, ki bodo načele pridelke. Nato pa je tu še voda oziroma pomanjkanje le-te. Zaenkrat namreč kaže, da bosta do leta 2025 kar dve tretjini svetovnega prebivalstva trpeli resno pomanjkanje vode. Tako naj bi bile cene pšenice, koruze in soje do štirikrat višje od tiste leta 2000, cena riža pa naj bi narastla kar za 500 odstotkov. Takrat bodo začele padati domine, pravijo raziskovalci z omenjene univerze.
Spremembe so nujno potrebne
Finančnim izgubam bodo sledili politični nemiri, terorizem in vojna vihra. Tako bi lahko na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in Južni Ameriki zaradi lakote prišlo do nemirov, napovedujejo. V Keniji bi denimo na pomoč poklicali vojsko – sledila bi vrsta prepovedi, nato pa bombne eksplozije. Na jugu Sudana bi izbruhnil državni udar. V Nigeriji bi nekateri pomanjkanje hrane obravnavali kot novo obliko vladnega nadzora, Boko Haram pa bi začel z veliko ofenzivo. V glavnem mestu bi se odvijali boji, pristanišča bi zasedli uporniki. Nasilje bi se razširilo v Kamerun, Nigerija bi se znašla v državljanski vojni.
To je le eden od možnih scenarijev, navedenih v omenjenem poročilu. Črni kot so, se spričo nebrzdane rasti prebivalstva in posledic tega pojava, zdijo še kako verjetne. Raziskovalci zato pravijo, da bo naša usoda nedvomno takšna, bomo nadaljevali v tej smeri. Priprave in spremembe so po njihovem ključnega pomena.
