Napoleon Bonaparte se je rodil 15. avgusta 1769 na Korziki. Bil je sin uradnika plemiškega rodu. Znotraj družine so govorili samo korziško. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v Briennu, potem pa na francoski vojaški akademiji. Napoleon je bil vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoleon I le Grand (Napoleon I Veliki). Zavzel je večino zahodne in srednje Evrope. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil avstrijsko armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri Dunaja. Napoleonovi vojaki so zasedli Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v Campo Formiu leta 1797.
Po neuspehu v Egiptu (Britanci so ga premagali v pomorski bitki pri Abukirju in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel državni udar, odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik, ki je vseboval 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic in druga načela francoske revolucije. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le Velika Britanija, ki je imela močno ladjevje, leta 1805 (vojna tretje koalicije) je admiral Horatio Nelson pri Trafalgarju uničil francosko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo.
Leta 1812 je Napoleon napadel Rusijo. Pri Borodinu blizu Moskve je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon zmagal, a svojo vojsko popolnoma izčrpal. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili in Napoleon je zasedel prazno mesto. Feldmaršal Kutuzov je nato v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k umiku. Napoleon je zapustil Moskvo 19. oktobra 1812.
Leta 1813 je pri Leipzigu prišlo do bitke narodov, v kateri je Napoleon doživel poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Napoleona so izgnali na sredozemski otok Elbo. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju Waterloo je ponovno doživel poraz. Po tem polomu so ga izgnali na otok svete Helene, kjer je leta 1821 umrl. Vzrok smrti naj bi bil rak, nekateri zgodovinarji pa omenjajo tudi zastrupitev z arzenikom.
Dogodki
1260 – Kublajkan postane mongolski kan
1789 – prvič po 150 letih so sklicani francoski splošni stanovi
1891 – v New Yorku odprt Carnegie Hall
1912 – začetek petih olimpijskih iger
1922 – v Ford model T vgrajen prvi avtoradio
1924 – podpisana pravila Ljubljanske borze
1942 – britanske oborožene sile se izkrcajo na Madagaskarju
1945 – v Ajdovščini je ustanovljena Narodna vlada Slovenije, t. i. ajdovska vlada
1945 – kapitulacija nemške posadke na Nizozemskem
1949 – ustanovljen Svet Evrope
1955 – konec okupacije Zvezne republike Nemčije
Rojstva
1722 – Anton Cebej, slovenski slikar († 1774 ali pozneje)
1752 – Johann Tobias Mayer, nemški fizik, matematik († 1830)
1813 – Søren Kierkegaard, danski filozof († 1855)
1818 – Karl Marx, nemški politični filozof in ekonomist († 1883)
1819 – Stanisław Moniuszko, poljski skladatelj († 1872)
1846 – Henryk Sienkiewicz, poljski pisatelj, nobelovec 1905 († 1916)
1883 – Petar Konjović, srbski skladatelj († 1970)
1901 – William McTear – Blind Willie McTell, ameriški pevec bluza, kitarist († 1959)
1921 – Arthur Leonard Schawlow, ameriški fizik, nobelovec 1981 († 1999)
1930 – Michael James Adams, ameriški vojaški pilot, astronavt († 1967)
1988 – Adele, angleška soul pevka
Smrti
1632 – Manoel de Sousa Coutinho – Luis de Sousa, portugalski zgodovinar (* 1555)
1893 – Josip Cimperman, slovenski pesnik (* 1847)
1897 – James Theodore Bent, angleški raziskovalec, arheolog (* 1852)
1944 – Bertha Benz, žena Karla Benza, prva oseba, ki je vozila avtomobil na dolgi razdalji (* 1849)
1945 – Gudmundur Kamban, islandski pisatelj, dramatik (* 1888)
1975 – Vera Volkova, ruska učiteljica baleta (* 1904)
1981 – Robert George »Bobby« Sands, irski upornik (* 1954)
1990 – Walter Bruch, nemški inženir (* 1908)
1997 – Lojze Rozman, slovenski gledališki, filmski, TV igralec (* 1930)
2004 – Clement »Sir Coxsone« Dodd, jamajški glasbeni producent (* 1932)
2007 – Theodore Harold Maiman, ameriški fizik in izumitelj laserja (* 1927)
